Aja, pa še tole... a ste pol za da se na kšni kavici dobimo, pa mal predebatiramo rim, pa kšne stvari, ki nam še niso čist kristalno jasne?
En lep dan želim vsem!
Izpit
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Re: Izpit
Ustni pa rezultati nej bi bli u pondelk. Tko je Kranjc reku 
Drgač je bil pa men kr mal smotan izpit...
Hm. Ene par nalogic se približno spomnem, ne vem če je blo čist točno 100% tko... Ene se pa ne spomnem
:
1. A je prišel h Bju in mu rekel, da mu mora na podlagi kupne in prodajne pogodbe izročiti vola. B mu izroči vola, kasneje pa ugotovi, da je kupna pogodba neveljavna. Kdo ima lastninsko pravico in kdo posest? Kakšni so morebitni zahtevki?
2. A je prodal Bju zlato uro, ki jo je našel v parku, po tem ko naj bi jo izgubil vlomilec zlatarne. Čez pol leta pride h Bju C, ki trdi, da je zlata ura njegova. Ali bo B lahko uveljavljal priposestvovanje? Upoštevaj različne možnosti!
3. Kupec iz prejšnje naloge zastavi zlato uro zastavnemu upniku. Ali bo zastava veljavna? Utemelji! Morebitne tožbe!
4. A si da obljubiti od Bja: "Ali obljubiš dati meni ali Ticiju 100?". B obljubi. Kakšno vlogo ima Ticij? Ali lahko Ticij od Bja izterja dolg, ko ta zapade, če je A takrat na službenem potovanju? Kakšna obveznost s tem nastane?
5. A je šel na križarjenje in vzel s seboj svoj nov prenosni računalnik. Spravljenega je imel v kajuti, potem pa je izginil. Preiskava je pokazala, da je računalnik ukradel mornar, ki ga je prodal in denar zapravil v enem izmed mest, v katerih so se ustavili. Zaradi načina življenja na ladji, mornar nima svojega premoženja. Kakšna so razmerja med njimi? Kaj lahko stori A?
6. A je pred smrtjo velikokrat obiskal Bja, ki mu je večkrat rekel, da bo po smrti dobil njegovo stensko uro. To je tudi večkrat povedal, ko so bili prisotni drugi ljudje. Ko B umre, A ugotovi, da mu stenske ure ni zapustil. Ali lahko izpodbija oporoko? S čim (Kako?) bi lahko B Aju naklonil stensko uro?
Drgač je bil pa men kr mal smotan izpit...
Hm. Ene par nalogic se približno spomnem, ne vem če je blo čist točno 100% tko... Ene se pa ne spomnem
:1. A je prišel h Bju in mu rekel, da mu mora na podlagi kupne in prodajne pogodbe izročiti vola. B mu izroči vola, kasneje pa ugotovi, da je kupna pogodba neveljavna. Kdo ima lastninsko pravico in kdo posest? Kakšni so morebitni zahtevki?
2. A je prodal Bju zlato uro, ki jo je našel v parku, po tem ko naj bi jo izgubil vlomilec zlatarne. Čez pol leta pride h Bju C, ki trdi, da je zlata ura njegova. Ali bo B lahko uveljavljal priposestvovanje? Upoštevaj različne možnosti!
3. Kupec iz prejšnje naloge zastavi zlato uro zastavnemu upniku. Ali bo zastava veljavna? Utemelji! Morebitne tožbe!
4. A si da obljubiti od Bja: "Ali obljubiš dati meni ali Ticiju 100?". B obljubi. Kakšno vlogo ima Ticij? Ali lahko Ticij od Bja izterja dolg, ko ta zapade, če je A takrat na službenem potovanju? Kakšna obveznost s tem nastane?
5. A je šel na križarjenje in vzel s seboj svoj nov prenosni računalnik. Spravljenega je imel v kajuti, potem pa je izginil. Preiskava je pokazala, da je računalnik ukradel mornar, ki ga je prodal in denar zapravil v enem izmed mest, v katerih so se ustavili. Zaradi načina življenja na ladji, mornar nima svojega premoženja. Kakšna so razmerja med njimi? Kaj lahko stori A?
6. A je pred smrtjo velikokrat obiskal Bja, ki mu je večkrat rekel, da bo po smrti dobil njegovo stensko uro. To je tudi večkrat povedal, ko so bili prisotni drugi ljudje. Ko B umre, A ugotovi, da mu stenske ure ni zapustil. Ali lahko izpodbija oporoko? S čim (Kako?) bi lahko B Aju naklonil stensko uro?
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Re: Izpit
A je od B-ja kupil kip Diane. Ko ga je naslednji dan prišel iskat, so bili kipi zamotani v ovoj. Vzel je enega in ko je prišel domov je ugotovil, da ni taprav kip. Kako je z lastninsko pravico in kako s posestvijo? Kakšna pravna sredstva ima na voljo A? Kaj če mu je bil ta kip bolj všeč, kot kip Diane?
Zdj rabmo pa še enga junaka k bi vse to odgovoru...
Zdj rabmo pa še enga junaka k bi vse to odgovoru...
Re: Izpit
Aja, sej res, kip sm pozabla, ja
Jst bi teoretično lahko napisala svoje odgovore, samo nisem glih prepričana vanje... Pa kkšne sm res na blef pisala
Pa še neki me zanima - a je možno recimo, da pr isti nalogi različne odgovore štejejo za pravilne, glede na utemeljitev? Al je pač tko, to je prou, to pa ni, ne glede na to kako utemeljiš?
Edit: Okej, sm se odločla, da napišem svoje odgovore, kokr se jih spomnem (da se bo pol opogumu kdo in napisu pravilne
). Pa morte vedt, da polovica tega je blefiranje 
Pa še mal sm pomešala vse skupi... Zdej k gledam, enih stvari ne bi več isto napisala
1. Lastninsko pravico ima B, ker s tradicijo ni prešla na Aja, ker iusta causa traditionis ni resničen. Posest ima tudi B, ker iustus titulus ni resničen (k zdej gledam bi napisala, da ma posest A, ker ma voljo in fizično oblast; iustus titulus je pa itak pogoj za priposestvovanje, pa tle sploh ne sprašuje po temu
). B ima proti Aju rei vindicatio, oziroma actio publiciana in rem zaradi lažjega dokazovanja (ta actio publiciana mi je tut čudna. Ne vem zakaj sm šla to napisat).
2. Če je uro res izgubil vlomilec v parku, potem B ne bo mogel uveljavlati priposestvovanja, ker ni mogoče priposestvovati ukradene stvari.
Če je ura res last Cja in mu jo je A ukradel, in potem prodal Bju, spet ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker je stvar ukradena.
Če je ura last Cja in jo je A dobil na legalen način, bi B lahko uveljavljal priposestvovanje, a je priposestvovalna doba premičnin 1 leto, ki pa še ni minila, torej B stvari še ni priposestvoval, in tako priposestvovanja ne more uveljavljati. Ima pa exceptio rei venditae et traditae proti Cju. ( )
3. Zastava ne bo veljavna, ker zastavitelj ne more zastaviti tuje stvari. Zastavni upnik lahko od zastavitelja z actio pigneraticia contraria zahteva zamenjavo zastavljenega predmeta ali plačilo terjatve.
4. (Ta mi je bla krneki ) Ticij ima vlogo adstipulatorja. Dolg lahko izterja, vendar če ga bo izterjal, potem A, ko bo prišel iz potovanja, ne bo mogel ničesar več terjati od Bja. Gre za alternativno obveznost (vedla sm, da je pr alternativni obveznosti, da zbira med dajatvama, nisem se pa spomnla kaj bi blo, če sta dva upnika 
Pa sm butnla neki.).
5. Gre za kvazidelikt. Za delikte zaposlenih, rednih gostov odgovarja brodnik, ne glede na njegovo krivdno odgovornost. A lahko od brodnika zahteva povračilo interesa s condictio sine causa (kera condictio bi bla tuki??? Jst sm sam tri vedla, in od treh se mi je ta pe najbolj primerna zdela...).
6. B bi lahko Aju naklonil stensko uro z volilom. To, če lahko izpodbija ali ne, nisem mela pojma in sm si neki zmisnla. Še zdej ne vem kaj nej bi bil odgovor Dedno pravo sux
7. Lastninsko pravico ima kipar, ker je bila kupna pogodba sklenjena glede drugega kipa. Tudi posest ima kipar, ker kupec nima posestne volje (mislm, da sm neki še iustus titulus omenjala...? Ne vem, nekje v izpitu sm ga - al tle al pr prvi al pa nek drugje ). Če pa bi hotel kip obdržati, bi sicer pridobil posestno voljo, a bi s tem zagrešil delikt tatvine in ne bi mogel priposestvovati. Kupec lahko z actio empti zahteva od kiparja izpolnitev pogodbe. Če mu je bil ta kip bolj všeč od kipa Diane, je lahko kupil še tega (budala sm 
).
No, k tkole pogledam, je filing še slabši kt na začetku
Jst bi teoretično lahko napisala svoje odgovore, samo nisem glih prepričana vanje... Pa kkšne sm res na blef pisala
Pa še neki me zanima - a je možno recimo, da pr isti nalogi različne odgovore štejejo za pravilne, glede na utemeljitev? Al je pač tko, to je prou, to pa ni, ne glede na to kako utemeljiš?
Edit: Okej, sm se odločla, da napišem svoje odgovore, kokr se jih spomnem (da se bo pol opogumu kdo in napisu pravilne
). Pa morte vedt, da polovica tega je blefiranje Pa še mal sm pomešala vse skupi... Zdej k gledam, enih stvari ne bi več isto napisala 1. Lastninsko pravico ima B, ker s tradicijo ni prešla na Aja, ker iusta causa traditionis ni resničen. Posest ima tudi B, ker iustus titulus ni resničen (k zdej gledam bi napisala, da ma posest A, ker ma voljo in fizično oblast; iustus titulus je pa itak pogoj za priposestvovanje, pa tle sploh ne sprašuje po temu
). B ima proti Aju rei vindicatio, oziroma actio publiciana in rem zaradi lažjega dokazovanja (ta actio publiciana mi je tut čudna. Ne vem zakaj sm šla to napisat).2. Če je uro res izgubil vlomilec v parku, potem B ne bo mogel uveljavlati priposestvovanja, ker ni mogoče priposestvovati ukradene stvari.
Če je ura res last Cja in mu jo je A ukradel, in potem prodal Bju, spet ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker je stvar ukradena.
Če je ura last Cja in jo je A dobil na legalen način, bi B lahko uveljavljal priposestvovanje, a je priposestvovalna doba premičnin 1 leto, ki pa še ni minila, torej B stvari še ni priposestvoval, in tako priposestvovanja ne more uveljavljati. Ima pa exceptio rei venditae et traditae proti Cju. (
)3. Zastava ne bo veljavna, ker zastavitelj ne more zastaviti tuje stvari. Zastavni upnik lahko od zastavitelja z actio pigneraticia contraria zahteva zamenjavo zastavljenega predmeta ali plačilo terjatve.
4. (Ta mi je bla krneki
) Ticij ima vlogo adstipulatorja. Dolg lahko izterja, vendar če ga bo izterjal, potem A, ko bo prišel iz potovanja, ne bo mogel ničesar več terjati od Bja. Gre za alternativno obveznost (vedla sm, da je pr alternativni obveznosti, da zbira med dajatvama, nisem se pa spomnla kaj bi blo, če sta dva upnika Pa sm butnla neki.).5. Gre za kvazidelikt. Za delikte zaposlenih, rednih gostov odgovarja brodnik, ne glede na njegovo krivdno odgovornost. A lahko od brodnika zahteva povračilo interesa s condictio sine causa (kera condictio bi bla tuki??? Jst sm sam tri vedla, in od treh se mi je ta pe najbolj primerna zdela...).
6. B bi lahko Aju naklonil stensko uro z volilom. To, če lahko izpodbija ali ne, nisem mela pojma in sm si neki zmisnla. Še zdej ne vem kaj nej bi bil odgovor
Dedno pravo sux 7. Lastninsko pravico ima kipar, ker je bila kupna pogodba sklenjena glede drugega kipa. Tudi posest ima kipar, ker kupec nima posestne volje (mislm, da sm neki še iustus titulus omenjala...? Ne vem, nekje v izpitu sm ga - al tle al pr prvi al pa nek drugje
). Če pa bi hotel kip obdržati, bi sicer pridobil posestno voljo, a bi s tem zagrešil delikt tatvine in ne bi mogel priposestvovati. Kupec lahko z actio empti zahteva od kiparja izpolnitev pogodbe. Če mu je bil ta kip bolj všeč od kipa Diane, je lahko kupil še tega (budala sm ).No, k tkole pogledam, je filing še slabši kt na začetku
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Re: Izpit
Upam da maš vsaj večino prav...js sm skor isto napisala... am tam pri oni če lahka terja sm napisala da ne more terjat lahk pa veljavno sprejme...
tist kvazidelikt sm js tut tk napisala sam ne vem če je prav kr jim stvari ni izročil v varstvo...
pa glede kipa sm js isto napisala da lahk kupi še tega 
kkrkoli ni mi blo tole ušeč...sploh
tist kvazidelikt sm js tut tk napisala sam ne vem če je prav kr jim stvari ni izročil v varstvo...
pa glede kipa sm js isto napisala
da lahk kupi še tega kkrkoli ni mi blo tole ušeč...sploh
A lawyer with a briefcase can steal more than a thousand men with guns. So don't give up 
Re: Izpit
Jst bi pa tkole odgovoru
1. Če je bil A dobroverni, je potem s tradicijo prešla tudi lastninska pravica, ne samo posest na Aja. Drugače je B obdržal lastninsko pravico. Če je bil nedobroveren A, potem ni prislo do izročitve, le posest. B ima na voljo dve tožbi, condictio indebiti za povračilo interesa, ali actio doli, če je bil A zloveren.
2. Tukaj nisem čisto vedel. Lahko je caveat emptor ->kupec naj pazi! Kupec bi se moral prepričati kaj sprejema. Lastninska pravica ni kupčeva ( lahko je kiparjeva ali od drugega, saj je imel kipe pripravljene za izročitev večim kupcem- zmota v predmetu pravnega posla zato tradicija po moje ni uspešna), dejanska posest je bila pa kupčeva. Dokler ni ugotovil da je kip napačen je bil dobrovoljni posestnik. Možnost dogovora s kiparjem ( prodajalcem) bi jst postavil v ozpredje, preden bi se spustil v tožbo. Možnost za razdor pogodbe, ker je napaka in zato actio redhibitoria in povrnitev denarja, ali standard, actio empti na povrnitev interesa. Če bi želel kip obdržati bi tožil za razliko actio quanti minoris? Tukaj nisem čisto prepričan, če kdo lahko to bolj utemelji bi blo res cool!
3. B ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker ukradenih stvari ne moremo prisestvovati. C, če bo dokazal, da je lastnik ure jo bo lahko Bju evinciral. B more, če se spusti v tožbo s C jem, zahtevati od Aja pomoč, drugače ga toži z actio empti na povrnitev interesa. Toži ga tudi v primeru, da mu je stvar evincirana.
4. Ukradena stvar ne more biti zastavljena, zato zastavni upnik toži zastavitelja z actio pigneraticia contraria za takojšnje plačilo ali zavarovanje terjatve.
5. Gre za princip sprejemnega pomočnika. Ta lahko samo sprejema, ne more pa tožiti, če je A odsoten, ko terjatev dospe v plačilo. ( <-tuki sem tud jst kiksnu). Mislim, da gre za načelo solidarnih obveznosti.
6.Tukaj sta možni dve rešitvi. Opisano je v novi knjigi od Kranjca na koncu Kvazideliktov. 1. možnost je, da toži s penalno tožbo na dvojno vrednost ( ena je sama vrednost stvari, druga pa je kazen), ker je brodnik objektivno odgovoren za mornarje in na splošno njegove delavce.
2. možnost je, da je tožil zaradi jamstva, ki mu ga mora brodnik dati ( že zaradi pretorjevega edikta ki zahteva jamstvo brodnika za gostove stvari zaradi tatvine ali unićenja). Receptum je odgovor druge možnosti, saj je do brezobličen dogovor, s katerim brodnik jamči gostu, da mu lastni delavci ne bodo ukradli ali uničili stvari.
7. Mislim, da je volilo, za ostalo pa nisem vedu.
Še kdo? Kaka alternativa
L.
1. Če je bil A dobroverni, je potem s tradicijo prešla tudi lastninska pravica, ne samo posest na Aja. Drugače je B obdržal lastninsko pravico. Če je bil nedobroveren A, potem ni prislo do izročitve, le posest. B ima na voljo dve tožbi, condictio indebiti za povračilo interesa, ali actio doli, če je bil A zloveren.
2. Tukaj nisem čisto vedel. Lahko je caveat emptor ->kupec naj pazi! Kupec bi se moral prepričati kaj sprejema. Lastninska pravica ni kupčeva ( lahko je kiparjeva ali od drugega, saj je imel kipe pripravljene za izročitev večim kupcem- zmota v predmetu pravnega posla zato tradicija po moje ni uspešna), dejanska posest je bila pa kupčeva. Dokler ni ugotovil da je kip napačen je bil dobrovoljni posestnik. Možnost dogovora s kiparjem ( prodajalcem) bi jst postavil v ozpredje, preden bi se spustil v tožbo. Možnost za razdor pogodbe, ker je napaka in zato actio redhibitoria in povrnitev denarja, ali standard, actio empti na povrnitev interesa. Če bi želel kip obdržati bi tožil za razliko actio quanti minoris? Tukaj nisem čisto prepričan, če kdo lahko to bolj utemelji bi blo res cool!
3. B ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker ukradenih stvari ne moremo prisestvovati. C, če bo dokazal, da je lastnik ure jo bo lahko Bju evinciral. B more, če se spusti v tožbo s C jem, zahtevati od Aja pomoč, drugače ga toži z actio empti na povrnitev interesa. Toži ga tudi v primeru, da mu je stvar evincirana.
4. Ukradena stvar ne more biti zastavljena, zato zastavni upnik toži zastavitelja z actio pigneraticia contraria za takojšnje plačilo ali zavarovanje terjatve.
5. Gre za princip sprejemnega pomočnika. Ta lahko samo sprejema, ne more pa tožiti, če je A odsoten, ko terjatev dospe v plačilo. ( <-tuki sem tud jst kiksnu). Mislim, da gre za načelo solidarnih obveznosti.
6.Tukaj sta možni dve rešitvi. Opisano je v novi knjigi od Kranjca na koncu Kvazideliktov. 1. možnost je, da toži s penalno tožbo na dvojno vrednost ( ena je sama vrednost stvari, druga pa je kazen), ker je brodnik objektivno odgovoren za mornarje in na splošno njegove delavce.
2. možnost je, da je tožil zaradi jamstva, ki mu ga mora brodnik dati ( že zaradi pretorjevega edikta ki zahteva jamstvo brodnika za gostove stvari zaradi tatvine ali unićenja). Receptum je odgovor druge možnosti, saj je do brezobličen dogovor, s katerim brodnik jamči gostu, da mu lastni delavci ne bodo ukradli ali uničili stvari.
7. Mislim, da je volilo, za ostalo pa nisem vedu.
Še kdo? Kaka alternativa
L.
Re: Izpit
O bed, use drgač Teh odgovorov se jst nikol ne bi spomnla Pa še 100x bolj verjetni se mi zdijo k moji 
Ah, jebiga, pa marca spet...
Razen če lepo prosmo Kranjca pa Kambiča, da nej kr oboje upoštevata
Aja, a kdo ve - a bomo zvedl kdo je naredu pa kdo ni u pondelk, al bojo kej prej na internetu objavl?
Teh odgovorov se jst nikol ne bi spomnla Pa še 100x bolj verjetni se mi zdijo k moji Ah, jebiga, pa marca spet... Razen če lepo prosmo Kranjca pa Kambiča, da nej kr oboje upoštevata
Aja, a kdo ve - a bomo zvedl kdo je naredu pa kdo ni u pondelk, al bojo kej prej na internetu objavl?
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Re: Izpit
Jst tut nimam pojma kako to gre...
Drgač sm pa še mal pogledala, in pomoje pr drugi ne gre za zmoto o predmetu pravnega posla (sm tut jst hotla to napisat, pa sm črtala, ker mislm, da ni to), ker a ni zmota o predmetu tko, da A misl, da sklepa pogodbo glede koze, B pa da sklepa pogodbo glede osla. Men se zdi, da sm jst tle napisala, da je pršlo do kršitve (nisem hotla napisat zmota, k nism vedla a je al ne ) bistvene sestavine kupne in prodajne pogodbe - dogovor o blagu. Al tko neki. Sploh ne vem več, use sm pomešala
Drgač bi bli pa dobrodošli še kakšni odgovori
Drgač sm pa še mal pogledala, in pomoje pr drugi ne gre za zmoto o predmetu pravnega posla (sm tut jst hotla to napisat, pa sm črtala, ker mislm, da ni to), ker a ni zmota o predmetu tko, da A misl, da sklepa pogodbo glede koze, B pa da sklepa pogodbo glede osla. Men se zdi, da sm jst tle napisala, da je pršlo do kršitve (nisem hotla napisat zmota, k nism vedla a je al ne
) bistvene sestavine kupne in prodajne pogodbe - dogovor o blagu. Al tko neki. Sploh ne vem več, use sm pomešala Drgač bi bli pa dobrodošli še kakšni odgovori
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Re: Izpit
Okej, za prvo vprašanje sem dobila direktne informacije od Kranjca na izpitu. Reku pa je, da je lastinska pravica prešla na kupca, ker je bila zmota o pravnem temelju naknadna. Ko sta sklepala pravni posel nista vedla za element ničnosti. Vol zato pripada kupcu....kr neki no
Glede primera s Ticijem ( stipulacija ): Jaz sem tuki napisala, da gre za alternativno obligacijo.
Men se izpit ni zdel glih eden izmed lažjih, bomo vidl kako bo v pondelk
Glede primera s Ticijem ( stipulacija ): Jaz sem tuki napisala, da gre za alternativno obligacijo.
Men se izpit ni zdel glih eden izmed lažjih, bomo vidl kako bo v pondelk
Re: Izpit
Nekje na računalniku sem našla tole:
1. kdo je pravno sposoben?
- od česa je odvisna pravna in od cesa je odvisna poslovna sposobnost?
2. kaj je zastavna pravica? vrste?
3. kaj je pogoj?
- vrste?
- kaj je pogoj glede na pravni posel?,
- kako vpliva pogoj na terjatev?
4. posest (kaj je to?),
- kakšni pravni učinki se navezujejo na posest?(3),
- kdo so bili posestniki?
- kaj se zgodi, ce ni volje?
- posledice posesti?
5. pobotanje (in tujka)?
- stranke (latinsko in slovensko),
- kdo je upnik in kdo dolznik?
- kakšna mora biti terjatev?
- kaj pomeni "enakovredna" (razlozi!),
- kaj je predmet pobotanja?
- IZJEME od medsebojnih terjatev!!! (cesija, poroštvo)
6. transmisija,
- kaj pomeni podedovanje dednega pripada?,
- kaj je delatio?,
7. tradicija (slovensko),
- Pogoji za prenos lastninske pravice,
- kakšen način prenosa lastninske pravice?,
- načelo izvedenega pranosa, kaksen pravni posel je tradicija?
8. cesija,
- stranke (slovensko in latinsko),
- kako pride do odstopa?,
- kaj je posledica cesije?,
- kako nastane stipulacija (stranke),
- načelo,
- primer
9. poravnava (tujka),
- kaj stranki sorazmerno dolocita?,
- primer, kakšna je posledica poravnave?,
- kakšna obveznost nastane,
- tožba
10. kolacija
11. kaj je nalog?
12. kaj je lastninska pravica,
- vrste,
- kaj vsebuje,
- tožbe,
- kaj se zahteva z rei vindicatio?
- posestniki?,
- kdo je pasivno legitimiran?,
- kdo je fiktivni poestnik?
13. komodat, kaj je?,
- stranki, kateri kontrakt?,
- kaj postane komodatar?,
- kako mora ravnati?
- ali lahko drugače odgovarja?
14. beneficium abstinendi,
- katere so bile se(3)?
15. iusta causa traditionis
16. ZMOTA
a. Definicija; NEZAVEDNO nesoglasje med voljo in izjavo
b. Kdo se sme sklicevat na zmoto? na pravno zmoto se stranka NE more sklicevati. Izjeme:
1-vojaki
2-ženske
3-nedoletni
3-neizobraženi (s podeželja)
c. Katere oblike dejanske zmote lahko povzročijo ničnost? BISTVENA ZMOTA (zmota o predmetu, o osebi, o naravi, o snovi) – nanaša se na bistvene okoliščine in lahko se zahteva razveljavitev PP, saj je lahko obseg zmote tolikšen, da je soglasje le navidezno!
d. Zakaj to povzroči ničnost? ker je lahko obseg zmote tolikšen, da je soglasje le NAVIDEZNO
e. Posledica česa je zmota? Pravilo glede dejanske in pravne zmote?
Gre za nezavedno nesoglasje med VOLJO in IZJAVO. Bistveno je nepoznavanje nekega dejstva (okoliščine).
pravilo: IGNORANTIA FACTI NON NOCET! (nepoznavanje dejanskih okoliščin ne škoduje!)
pravilo: IGNORANTIA IURIS NOCET! (nepoznavanje prava škoduje!)
___________________________________________________________
17. POGOJ
a. Kaj je pogoj? Je bodoče objektivno negotovo dejstvo od čigar uresničenja ali neuresničenja je odvisna učinkovitost pravnega posla
b. Delitev (vrste) ODLOŽNI (suspenzivni)=odlaga učinke PP in RAZVEZNI (resolutivni)=ukinja učinke PP
c. Primer za ODLOŽNI POGOJ:
d. Primer za RAZVEZNI POGOJ:
e. Glede na PP je pogoj kaj? slučajna SESTAVINA
f. Če stranka sklene pogojni pravni posel in prepreči njegovo izpolnitev? Fingira se kot, da je pogoj izpolnjen
g. Kako vpliva pogoj na terjatev? Obveznost obstaja, ko se pogoj izpolni.
___________________________________________________________
18. PRAVNA SPOSOBNOST
a. Definicija: Je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti
b. Kdo je pravno sposoben? PRAVNE in FIZIČNE OSEBE
c. Od česa je odvisna? Od 3 STATUSA:
-status LIBERTATIS (svobodni : sužnji)
-status CIVITATIS (rimski državljani : tujci)
-status FAMILIAE (svojepravni : tujepravni)
19. POSLOVNA SPOSOBNOST
a. Definicija: Je sposobnost ustvariti ustrezno voljo za ustanovitev PP.
b. Od česa je odvisna? Omejena je glede na (4)=starost, spol, duševna bolezen, zapravljivost
c. Kdo ni poslovno sposoben? IMPUBERES, ŽENSKE, UMOBOLNI, ZAPRAVLJIVEC
d. Preklic: individualni pravni akt s katerim se nekomu odvzame poslovna sposobnost. To opravi Pretor
________________________________________________________________________
20. STVARNA PRAVICA
a. Definicija: Je pravica na stvari.
b. Lastnosti stvarnih pravic? So ABSOLUTNE (imetnik jo lahko naperi zoper vsakogar, ki v njo posega) in EKSKLUZIVNE (imetnik pravice lahko ostale izključi od razpolaganja)
c. Katere so stvarne pravice? Naštej.
LASTNINSKA PRAVICA + na tuji stvari: EMFITEVZA, SUPERFICIES, ZASTAVNA PRAVICA IN SLUŽNOSTI
d. Kaj je stvar? Je samostojna telesna reč zunanjega sveta dosegljiva človeku
________________________________________________________________________
21. VRSTE INTERDIKTOV
1- interdictum RETINENDAE POSSESSIONIS (za ohranitev posesti)
-UTI POSIDETIS (za nepremičnine)
-UTRUBI (za premičnine)
2-interdictum RECUPERANDAE POSSESSIONIS (za povrnitev posesti)
-DE VI
-DE PRECARIO
a. Čemu služijo interdikti?
-Za varstvo posesti= ohranjanje dejanskega stanja, ko je to moteno ali ponovna vzpostavitev posesti, ko je ta na silo prekinjena.
-Za varstvo lastnine= lastniku se omogoči uveljavljanje LASTNINSKE PRAVICE
b. Komu pretor odreka posestno varstvo? VICIOZNEMU POSESTNIKU
c. kdo je relativno viciozni posestnik? relativno viciozni posestnik je tisti, ki je dobil stvar od pravdnega nasprotnika na silo, skrivaj ali na prišnjo do preklica
________________________________________________________________________
22. Longa manu traditio? = izročitev na DOLGO roko
a. Definicija; Dotedanji posestnik s kake razgledne točke pokaže novemu posestniku zemljišče in izjavi, da mi ga prepušča v posest. Dejanske oblasti NI, a je bila nakazana – ima ANIMUS.
b. Kateri element se poenostavlja? DEJANSKA OBLAST
Posesti NI bilo treba pridobiti CORPORE ET TACTU (telesno z dotikom), zadošča že, da jo pridobi OCULIS ET AFFECTU (z očmi in voljo).
23. Brevi manu traditio = izročitev na KRATKO roko
a. Kakšno pravilo velja? NIHČE NE MORE SPREMENITI TEMELJA POSESTI
b. Kateri od 2 elementov se pridobi? CORPUS je imel že kot imetnik, pridobi še ANIMUS
c. Kje se pridobi samo posestna volja? POSESORIČNI KONSTITUT
________________________________________________________________________
24. LASTNINSKA PRAVICA
a. Definicija; Je pravica na stvari.
b. Oblike pridobitnih načinov IZVIRNO (originarna) in IZVEDENO (derivativno)
c. Kako se pridobi lastninka pravica?
IZVRINO (originarno) – prilastitev, pridobitev zaklada, pridobitev plodov, zmešanje, pomešanje, predelava
IZVEDENO (derivativno) –mancipacija, in iure cessio, izročitev, prisoditev, volilo
d. Kaj vsebuje? LASTNINSKA UPRAVIČENJA
e. Tožbe? A° PUBLICIANA, REI VINDICATIO
________________________________________________________________________
25. PRIPOSESTVOVANJE
a. Zakaj? Zaradi varnosti pravnega prometa – z njim je rimsko pravo priznalo kot pravno veljavno to, kar je DOLGO časa dejansko obstajalo.
b. Katere stvari so izvzete?
CIVILNO PRAVO
1-ukradene stvari
2-nasilno pridobljene
3-5 čevljev široka meja med sosedi
4-res mancipi (žena jih je odsvojila
brez dovoljenja Patra Familias-a
KLASIČNO PRAVO dodalo še
1-fiskalne
2-cesarjeve
3-stvari varovancev
4-stvari nedoletnih oseb (pod 25let)
JUSTINIJANOVO PRAVO
Isti pogoji in stvari
c. Kdo sme priposestvovati? DOBROVERNI POSESTNIK in BONITARNI LASTNIK (Samo premoženjsko sposoben Rimljan (NE sin, NE žena in manu, NE tujec!)
d. Kako priposestvuje dobroverni posestnik? IZVIRNO
e. Kako priposestvuje bonitarni lastnik? IZVEDENO
i. Kdaj mora biti v dobri veri? pri priposestvovanju mora biti v dobri veri samo na začetku- pozneje nastala zla vera ne škoduje- mala fides superveniens non nocet
f. Pogoji
1-res habilis
2-iusus titulus (pravni naslov, na podlagi katerega se redno prenaša lastnina ali pa je posestnik izvirno vzel stvar v posest. Moral je biti RESNIČEN, domnevni je zadoščal le izjemome)
3-bona fides (prepričanje, da s pridobitvijo lastnine na stvarini storil nobene materialne krivice. Zmota je opravičljiva le, če izvira iz dejanske zmote. Priposestvovalec je moral biti v dobri veri VSO priposestvovalno dobo!)
4-possessio (priposestvovati je moral le LASTNIŠKI POSESTNIK! Lastnik, dobroverni, zloverni)
5-tempus (zemljišče 2 leti, druge stvari 1 leto)
g. Razlika med iustus titulus in iusta causa traditionis? Kateri pojem je širši? Iustus titulus, ker obsega tudi okupacijo.
IUSTUS TITULUS= vsebuje tudi IZVIRNE pridobitve (poleg IZVEDENIH).
Razlika: IUSTA CAUSA TRADITIONIS : IUSTUS TITULUS
ICT =(temelj), na podlagi katerega se PRENAŠA lastninska pravica (s tradicijo)
IT = PRAVNI NASLOV pri priposestvovanju, na podlagi katerega se PRIDOBI lastninska pravica
h. Ali je lahko dedovanje Iusta causa Traditionis? NE.
i. Kaj ustvarja vsaka pogodba? UPRAVIČENJE. Primer ICT : kupoprodajna pogodba
j. Katere pogodbe lahko štejemo za iustus titulus? Pogodbe, ki redno zahtevajo prenos lastnine
k. Kdaj okupacija ne pripelje do pridobitve lastninske pravice?
Okupacija je DOMNEVNI naslov. Začne se priposestvovanje, kadar priposestvovalec pridobi najprej samo fizično oblast (corpus), pozneje pa tudi pridobitni način – brevi manu traditio)
________________________________________________________________________
26. SLUŽNOSTI
a. Definicija; Je stvarna pravica na tuji stvari. Upravičenec sme v določenem obsegu s tujo pravico razpolagati in obremenjevati lastnikovo pravico.
b. Odpoved: formalna, povzroči KONEC služnosti. Užitkar se je odpovedal užitku po klasičnem pravu tako, da je z in iure cessio prepustil stvari lastniku. Po Justinijanovem pavu pa se je upravičenec odpovedal svoji pavici z brezoblično pogodbo.
c. Služnostna tožba: KONFESORNA (aktivno legitimiran je upravičenec – dokazal je, da ima služnostno pravico)
d. Kako ustanovimo služnosti po civilnem pravu? Z MANCIPACIJO in IN IURE CESSIO
e. Ustanovitev služnosti po honorarnem pravu? PACTIONIBUS ET STIPULATIONIBUS
f. Katere služnosti se lahko ustanovijo z mancipacijo? POLJSKE
g. Načela služnosti
h. Koliko plodov sme pridobit užitkar oz. katerih ne sme pridobit? Le tiste, ki so Redni, IZREDNE mora predati LASTNIKU
i. V kakšnem obsegu lahko uporablja stvar? Služečo stvar stvar uporabljati in pridobivati njene redne donose, NE da bi smel spremeniti njeno gospodarsko obliko!
j. Razlika med užitkom in rabo?
i. 1. razlika: PLODOVI - pri rabi sme stvar samo uporabljati, NE pridobivati plodov
-pri užitku sme stvari uporabljati in pridobivati plodove
Koliko plodov? REDNE
ii. 2. razlika: užitkar je smel izvrševanje užitka prepustiti drugemu odplačno ali neodplačno (v najem, zakup, prodal ali zastavil), upravičenec rabe pa ni smel pravice ali izvrševanja prepustiti nikomur)
k. Naštej kako vse se lahko ustanovi služnost!?
________________________________________________________________________
27. Tradicija: IZROČITEV
a. Pojem Je RAZPOLAGALNI PP – sam ne more obstajati, naravni pridobitni način. Odsvojitelj (TRADENT) je prepustil pridobitelju svojo stvar v posest tako, da bi ga s tem napravil za lastnika. Pridobitelj pa jo vzel v posest z namenom, da pridobi na njej lastninsko pravico.
b. Kakšen način pridobitve lastninske pravice je tradicija? IZVEDEN
c. V kakšnem razmerju sta razpolagalni in obvezujoč PP? obvezujoči ustvarja obveznost, spremembe se šele pripravljajo; z razpolagalnim pa se te spremembe tudi uresničijo
d. Z vidika pogodbe ja tradicija? NAČIN IZPOLNITVE
e. Temeljno načelo:
NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABET ( nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam)
f. Pogoji
1-izročitelj mora biti LASTNIK (tisti, ki izroči)
2-pridobitelj mora biti sposoben biti lastnik
3-stranki morata imeti NAMEN (ena odsvoji, druga pridobi)
4-IUSTA CAUSA TRADITIONIS (zadosten pravni temelj)
5-izročitelj mora prepustiti stvar pridobitelju v posest
g. Iusta causa traditionis?
Tradicija NE more biti abstraktna. Kavza tradicije je torej vsako pogodbeno razmerjem ki zahteva prenos lastninske pravice
h. Ali lahko uspešno tradira stvar tudi nelastnik? navadno more s tradicijo uspešno prenesti lastninsko pravico le lastnik stvari- izjeme: filius familias, suženj, varuh nedoraslega, skrbnik umobolnega, zastavni upnik, nekdo z mandatom, fiscus, cesar in cesarica
28. Zmota
- Posledica česa je zmota?
- Pravilo glede dejanske in pravne zmote?
- Kdaj dejanska zmota povzroči ničnost?
29. Pravica ponudenja in nasledovanja
30. Tradicija
- Pojem
- Temeljno načelo: nemo plus….
- Pogoji
- Iusta causa traditionis?
31. Poroštvo
- Kakšna obveznost nastane?
- Koga lahko upnik terja?
- Pravna dobrota vrstnega reda
- Kako nastane poroštvo?
32. Priposestvovanje
- Zakaj?
- Katere stvari so izvzete?
- Pogoji
- Kdaj okupacija ne pripelje do pridobitve lastninske pravice?
- Katere pogodbe lahko štejemo za iustus titulus? Pogodbe, ki redno zahtevajo prenos lastnine
- Kdo lahko priposestvuje?
33. Porokova obveznost pri adpromisijskem poroštvu
- Na kaj se nanaša alternativnost pri obveznosti? Na predmet.
34. Poravnava
- Tujka
- Primer
- Kam spada (med inominatne kontrakte tipa facio, ut facias)
- Tožba
35. Kaj je kupna pogodba?
- Kaj je blago pri kupni pogodbi?
- Kakšna mora biti kupnina?
- Kdaj se pojavi primernost, kot pogoj kupnine? V katerem času se pojavi?
- Kaj če cena odstopa od predpisane?
36. Materialno nujno dedovanje
37. Služnosti
- Odpoved: formalna in neizvrševanje
- Služnostna tožba: konfesorna
38. Mandatum qualificatum
- Od koga bo upnik prvo zahteval?
- Dolžnost mandanta?
- Povrnitev potroškov. Koliko znašajo? Toliko kolikor ni mogel izterjati od dolžnika
39. Formalno nujno dedovanje: pravica določenih oseb, da so omenjeni v oporoki. Če je sin, ga mora omenit poimensko; hčere pa pomeni, kot vse ostale
40. Lex Anastasiana
41. Kdaj se šteje, da je terjatev prešla na prevzemnika?
- Na čemu lahko temelji odstop?
- Čemu je podobna cesija?
42. Reivindikacija
- Legitimacija
- Na kaj se glasi obsodba
- Kdo oceni stvar?
43. Delikt, kvazidelikt
- Na čemu temelji odgovornost za delikte? Na protipravni posledici in krivdi. Upošteva se objektivna odgovornost
44. Holografna oporoka: mora biti lastoročno napisana in podpisana.
45. Zamuda:
- Definicija in posledice
- Dolžnikova in upnikova
- Kako je z zamudo, če stranki nista določili roka? Ko ga opomni, ta pa ne izpolni…
- Za katere obveznosti velja nevarnost naključnega uničenja? Za tiste, kjer je predmet individualno določena stvar
46. Zastavna pravica
47. Užitek; nepravi užitek (obligacijsko razmerje)
48. Shranjevalna pogodba:
- Stranke po slovensko: položnik in shranitelj
- Kakšna stvar je lahko predmet hrambe? Premična
- Koliko časa mora hranit? Dokler položnik ne zahteva stvari nazaj.
- Kakšen smisel ima rok pri shranjevalni pogodbi? Ko mine dogovorjena doba, mora shranitelj stvar in specie vrniti
- Ali depozitar odgovarja za vsako krivdo?
- Po katerem načelu odgovarja za veliko malomarnost? Po utilitetnem načelu. Kako velja? Ker depozitar nima od pogodbe nobene koristi odgovarja samo za dolus, po Justinjanu pa tudi za veliko malomarnost (culpa lata)
- Kakšna je hramba, odplačna ali neodplačna? Neodplačna
49. Katere so stvarne pravice? Naštej.
50. Lastnosti stvarnih pravic? So absolutne in ekskluzivne
51. Zastavna pravica.
- Čemu obstaja?
- Lahko sama obstaja? Ne.
- Kako imenujemo tako pravico? Akcesorna.
- Katere vrste zastavne pravice poznamo?
- Kaj pomeni pignus, hipoteka?
- Lex commissoria? Dogovor, po katerem je smel zastavni upnik zastavljeno stvar zadržati zase namesto plačila, če dolžnik ni pravočasno plačal svojega dolga.
- Od koga lahko zastavni upnik terja? Od posestnika stvari
52. Kaj lahko naredi dobroverni kupec, ki je kupil obremenjeno stvar? Uveljavlja lahko pravno napako.
- Kdaj je ne more uveljavljat? Če je za pravno napako vedel.
- Katere napake še obstajajo? Stvarne (skrite, očitne).
- Kaj je dolžan storit kupec? Ob prevzemu je dolžan stvar pregledat skrbno, kot dober gospodar. Kaj lahko stori kupec pri skriti napaki? Na voljo ima a° redhibitoria in a° quanti minoris.
53. Vstopna pravica? Pravica otrok prej umrlega dednega upravičenca, da skupaj podedujejo njegov delež
54. Kakšne morajo biti terjatve, da jo lahko uveljavljamo v pobot? Medsebojne, enakovrstne, dospele in likvidne.
- Kdo lahko uveljavlja tujo terjatev (izjema od medsebojnosti)?
- Kaj smejo uveljavljat v pobot? Porok (terjatve, ki jih ima dolžnik zoper upnika); korealni dolžnik (terjatve tistih korealnih sodolžnikov, od katerih sme terjati povračilo – regres; odstopljeni dolžnik (nasproti cesionarjevi terjatvi uveljavlja terjatev, ki jo ima zoper cedenta, če je že obstajala ob cesiji)
- Kaj pomeni likvidnost?
1 obveznost, več zavezancev…
- za kakšno razmerje gre? Solidarno.
55. Poslovodstvo brez naročila
- Kako skrbno mora ravnat poslovodja? Kot dober gospodar. Izjeme? Neposredno grozeča sila.
- Kdaj more zahtevati povrnitev potroškov? Kadar je opravljeni posel ustrezal gospodarjevi resnični ali vsaj domnevni volji in je bil zanj koristno začet.
- Kdaj ne more zahtevat? Ko je opravljal tuje posle zoper izrečno gospodarjevo prepoved.
56. Služnosti
- Razlika med užitkom in rabo?
razlika: plodovi. Koliko plodov?
razlika: raba: upravičenec ni mogel ne svoje pravice ne njenega izvrševanja prepustiti nikomu, raba ni možna na miselnem deležu, užitek pa
57. Substitucija
58. Posest
59. Cesija
- Če bi izpolnil cendentu potem, ko je cesija že opravljena?
- Posledice cesije?
60. Posest
- Kakšne so pravne posledice?
- Kdo se šteje za posestnika? Lastniški, nelastniški…
- Kakšne interdikte nudi pretor?
- kakšne pogoje mora izpolnit posestnik? Koliko časa mogoče naprerit?
61. Komodat:
- Katera so še razmerja, kjer lahko tujo stvar uporabljamo? Raba, užitek, najemna pogodba, zakupna pogodba
62. Exceptio non adimpleti contractus: Ugovor zaradi neizpolnjene pogodbe
- Kje se pojavlja? Pri sinalagmatskih pogodbah
- Katere so sinalagmatske pogodbe? Tiste, pri katerih sta obe stranki zavezani in upravičeni
- Primeri sinalagmatskih pogodb:
63. Zastavna pravica
- Koliko vrst poznamo?
- Kaj je pignus?
- Kaj je hipoteka?
- Kako se ustvari hipoteka?
- Kaj se stranki dogovorita?
- Od koga zahteva zastavljeno stvar? S katero tožbo?
64. Obogatitvene tožbe
- Kam spada to razmerje? Kvazikontrakti
- Katere obogatitvene tožbe poznamo?
65. Kakšna sposobnost je to, da napravimo oporoko?
66. Cesija
- Stranke (slovenščina)
- Na temelju česa lahko pride do cesije? Pogodba, prisilni odstop, odstop po zakonu.
- Kaj je tisto kar tvori prisilno cesijo? Individualni pravni akt
- -Kaj je treba storit, da bo cesija nastala (da bo obveznost prešla na novega upnika)?
- Kaj je posledica cesije?
- Če izpolni cedentu po izvršeni cesiji? Steje se, da ni izpolnil -> dolžnikova obveznost ne preneha
- Zakaj mandatum in rem suam ni cesija? Ker mandatar ne izterjuje lastne ampak tujo terjatev
67. Kaj je to neveljavna oporoka?
- Naknadno neveljavna oporoka?
- Oblike: uničenje nalašč ali po nesreči
68. Oblike pridobitnih načinov lastninske pravice
- Razlika med okupacijo in pridobitvijo zaklada?
- Kako pridobi lastninsko pravico pri pridobitvi zaklada?
69. Kupna pogodba
- Kaj je lahko blago?
- Kaj je posledica, če se sklepa pogodba glede stvari, ki je ni v trenutku, ko se pogodba sklepa? Neveljavnost.
- Kdaj lahko izjemoma kupna pogodba nastane, če stvari ni? Plodovi. Obstaja velika verjetnost, da bodo obstajali
- Kupnina
- Kakšna mora biti kupnina
- Kdo uvede pogoj primernosti cene? Dioklecian; maksimiranje cene; uradna cena
- Problem: ko konkretna cena odstopa od uradne: Izpodbijanje zaradi nadpolovičnega prikrajšanja
- kolikšna je toleranca?
- kaj lahko stori kupec v takem primeru?
- Tožbe iz kupne pogodbe
70. Volilo
- V breme koga
- Tožbe
71. Katerih terjatev ni mogoče odstopit? Pactum de non cedendo
72. Posestno varstvo
- Interdikti
- Komu pretor odreka posestno varstvo? Vicioznemu posestniku
- Kdo je viciozni posestnik?
73. Pakti
- Kaj se šteje za Pacta adiecta?
- V zvezi s kakšnimi pogodbami so možni dodatni dogovori?
- V kakšni zvezi so ti dodatni dogovori s kontrakti? V neposredni časovni in vsebinski povezavi
- Pretorski pakti:
-- Kateri so de receptis?
74. Fideikomis; vesoljni fideikomis
V glavnem vse
1. kdo je pravno sposoben?
- od česa je odvisna pravna in od cesa je odvisna poslovna sposobnost?
2. kaj je zastavna pravica? vrste?
3. kaj je pogoj?
- vrste?
- kaj je pogoj glede na pravni posel?,
- kako vpliva pogoj na terjatev?
4. posest (kaj je to?),
- kakšni pravni učinki se navezujejo na posest?(3),
- kdo so bili posestniki?
- kaj se zgodi, ce ni volje?
- posledice posesti?
5. pobotanje (in tujka)?
- stranke (latinsko in slovensko),
- kdo je upnik in kdo dolznik?
- kakšna mora biti terjatev?
- kaj pomeni "enakovredna" (razlozi!),
- kaj je predmet pobotanja?
- IZJEME od medsebojnih terjatev!!! (cesija, poroštvo)
6. transmisija,
- kaj pomeni podedovanje dednega pripada?,
- kaj je delatio?,
7. tradicija (slovensko),
- Pogoji za prenos lastninske pravice,
- kakšen način prenosa lastninske pravice?,
- načelo izvedenega pranosa, kaksen pravni posel je tradicija?
8. cesija,
- stranke (slovensko in latinsko),
- kako pride do odstopa?,
- kaj je posledica cesije?,
- kako nastane stipulacija (stranke),
- načelo,
- primer
9. poravnava (tujka),
- kaj stranki sorazmerno dolocita?,
- primer, kakšna je posledica poravnave?,
- kakšna obveznost nastane,
- tožba
10. kolacija
11. kaj je nalog?
12. kaj je lastninska pravica,
- vrste,
- kaj vsebuje,
- tožbe,
- kaj se zahteva z rei vindicatio?
- posestniki?,
- kdo je pasivno legitimiran?,
- kdo je fiktivni poestnik?
13. komodat, kaj je?,
- stranki, kateri kontrakt?,
- kaj postane komodatar?,
- kako mora ravnati?
- ali lahko drugače odgovarja?
14. beneficium abstinendi,
- katere so bile se(3)?
15. iusta causa traditionis
16. ZMOTA
a. Definicija; NEZAVEDNO nesoglasje med voljo in izjavo
b. Kdo se sme sklicevat na zmoto? na pravno zmoto se stranka NE more sklicevati. Izjeme:
1-vojaki
2-ženske
3-nedoletni
3-neizobraženi (s podeželja)
c. Katere oblike dejanske zmote lahko povzročijo ničnost? BISTVENA ZMOTA (zmota o predmetu, o osebi, o naravi, o snovi) – nanaša se na bistvene okoliščine in lahko se zahteva razveljavitev PP, saj je lahko obseg zmote tolikšen, da je soglasje le navidezno!
d. Zakaj to povzroči ničnost? ker je lahko obseg zmote tolikšen, da je soglasje le NAVIDEZNO
e. Posledica česa je zmota? Pravilo glede dejanske in pravne zmote?
Gre za nezavedno nesoglasje med VOLJO in IZJAVO. Bistveno je nepoznavanje nekega dejstva (okoliščine).
pravilo: IGNORANTIA FACTI NON NOCET! (nepoznavanje dejanskih okoliščin ne škoduje!)
pravilo: IGNORANTIA IURIS NOCET! (nepoznavanje prava škoduje!)
___________________________________________________________
17. POGOJ
a. Kaj je pogoj? Je bodoče objektivno negotovo dejstvo od čigar uresničenja ali neuresničenja je odvisna učinkovitost pravnega posla
b. Delitev (vrste) ODLOŽNI (suspenzivni)=odlaga učinke PP in RAZVEZNI (resolutivni)=ukinja učinke PP
c. Primer za ODLOŽNI POGOJ:
d. Primer za RAZVEZNI POGOJ:
e. Glede na PP je pogoj kaj? slučajna SESTAVINA
f. Če stranka sklene pogojni pravni posel in prepreči njegovo izpolnitev? Fingira se kot, da je pogoj izpolnjen
g. Kako vpliva pogoj na terjatev? Obveznost obstaja, ko se pogoj izpolni.
___________________________________________________________
18. PRAVNA SPOSOBNOST
a. Definicija: Je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti
b. Kdo je pravno sposoben? PRAVNE in FIZIČNE OSEBE
c. Od česa je odvisna? Od 3 STATUSA:
-status LIBERTATIS (svobodni : sužnji)
-status CIVITATIS (rimski državljani : tujci)
-status FAMILIAE (svojepravni : tujepravni)
19. POSLOVNA SPOSOBNOST
a. Definicija: Je sposobnost ustvariti ustrezno voljo za ustanovitev PP.
b. Od česa je odvisna? Omejena je glede na (4)=starost, spol, duševna bolezen, zapravljivost
c. Kdo ni poslovno sposoben? IMPUBERES, ŽENSKE, UMOBOLNI, ZAPRAVLJIVEC
d. Preklic: individualni pravni akt s katerim se nekomu odvzame poslovna sposobnost. To opravi Pretor
________________________________________________________________________
20. STVARNA PRAVICA
a. Definicija: Je pravica na stvari.
b. Lastnosti stvarnih pravic? So ABSOLUTNE (imetnik jo lahko naperi zoper vsakogar, ki v njo posega) in EKSKLUZIVNE (imetnik pravice lahko ostale izključi od razpolaganja)
c. Katere so stvarne pravice? Naštej.
LASTNINSKA PRAVICA + na tuji stvari: EMFITEVZA, SUPERFICIES, ZASTAVNA PRAVICA IN SLUŽNOSTI
d. Kaj je stvar? Je samostojna telesna reč zunanjega sveta dosegljiva človeku
________________________________________________________________________
21. VRSTE INTERDIKTOV
1- interdictum RETINENDAE POSSESSIONIS (za ohranitev posesti)
-UTI POSIDETIS (za nepremičnine)
-UTRUBI (za premičnine)
2-interdictum RECUPERANDAE POSSESSIONIS (za povrnitev posesti)
-DE VI
-DE PRECARIO
a. Čemu služijo interdikti?
-Za varstvo posesti= ohranjanje dejanskega stanja, ko je to moteno ali ponovna vzpostavitev posesti, ko je ta na silo prekinjena.
-Za varstvo lastnine= lastniku se omogoči uveljavljanje LASTNINSKE PRAVICE
b. Komu pretor odreka posestno varstvo? VICIOZNEMU POSESTNIKU
c. kdo je relativno viciozni posestnik? relativno viciozni posestnik je tisti, ki je dobil stvar od pravdnega nasprotnika na silo, skrivaj ali na prišnjo do preklica
________________________________________________________________________
22. Longa manu traditio? = izročitev na DOLGO roko
a. Definicija; Dotedanji posestnik s kake razgledne točke pokaže novemu posestniku zemljišče in izjavi, da mi ga prepušča v posest. Dejanske oblasti NI, a je bila nakazana – ima ANIMUS.
b. Kateri element se poenostavlja? DEJANSKA OBLAST
Posesti NI bilo treba pridobiti CORPORE ET TACTU (telesno z dotikom), zadošča že, da jo pridobi OCULIS ET AFFECTU (z očmi in voljo).
23. Brevi manu traditio = izročitev na KRATKO roko
a. Kakšno pravilo velja? NIHČE NE MORE SPREMENITI TEMELJA POSESTI
b. Kateri od 2 elementov se pridobi? CORPUS je imel že kot imetnik, pridobi še ANIMUS
c. Kje se pridobi samo posestna volja? POSESORIČNI KONSTITUT
________________________________________________________________________
24. LASTNINSKA PRAVICA
a. Definicija; Je pravica na stvari.
b. Oblike pridobitnih načinov IZVIRNO (originarna) in IZVEDENO (derivativno)
c. Kako se pridobi lastninka pravica?
IZVRINO (originarno) – prilastitev, pridobitev zaklada, pridobitev plodov, zmešanje, pomešanje, predelava
IZVEDENO (derivativno) –mancipacija, in iure cessio, izročitev, prisoditev, volilo
d. Kaj vsebuje? LASTNINSKA UPRAVIČENJA
e. Tožbe? A° PUBLICIANA, REI VINDICATIO
________________________________________________________________________
25. PRIPOSESTVOVANJE
a. Zakaj? Zaradi varnosti pravnega prometa – z njim je rimsko pravo priznalo kot pravno veljavno to, kar je DOLGO časa dejansko obstajalo.
b. Katere stvari so izvzete?
CIVILNO PRAVO
1-ukradene stvari
2-nasilno pridobljene
3-5 čevljev široka meja med sosedi
4-res mancipi (žena jih je odsvojila
brez dovoljenja Patra Familias-a
KLASIČNO PRAVO dodalo še
1-fiskalne
2-cesarjeve
3-stvari varovancev
4-stvari nedoletnih oseb (pod 25let)
JUSTINIJANOVO PRAVO
Isti pogoji in stvari
c. Kdo sme priposestvovati? DOBROVERNI POSESTNIK in BONITARNI LASTNIK (Samo premoženjsko sposoben Rimljan (NE sin, NE žena in manu, NE tujec!)
d. Kako priposestvuje dobroverni posestnik? IZVIRNO
e. Kako priposestvuje bonitarni lastnik? IZVEDENO
i. Kdaj mora biti v dobri veri? pri priposestvovanju mora biti v dobri veri samo na začetku- pozneje nastala zla vera ne škoduje- mala fides superveniens non nocet
f. Pogoji
1-res habilis
2-iusus titulus (pravni naslov, na podlagi katerega se redno prenaša lastnina ali pa je posestnik izvirno vzel stvar v posest. Moral je biti RESNIČEN, domnevni je zadoščal le izjemome)
3-bona fides (prepričanje, da s pridobitvijo lastnine na stvarini storil nobene materialne krivice. Zmota je opravičljiva le, če izvira iz dejanske zmote. Priposestvovalec je moral biti v dobri veri VSO priposestvovalno dobo!)
4-possessio (priposestvovati je moral le LASTNIŠKI POSESTNIK! Lastnik, dobroverni, zloverni)
5-tempus (zemljišče 2 leti, druge stvari 1 leto)
g. Razlika med iustus titulus in iusta causa traditionis? Kateri pojem je širši? Iustus titulus, ker obsega tudi okupacijo.
IUSTUS TITULUS= vsebuje tudi IZVIRNE pridobitve (poleg IZVEDENIH).
Razlika: IUSTA CAUSA TRADITIONIS : IUSTUS TITULUS
ICT =(temelj), na podlagi katerega se PRENAŠA lastninska pravica (s tradicijo)
IT = PRAVNI NASLOV pri priposestvovanju, na podlagi katerega se PRIDOBI lastninska pravica
h. Ali je lahko dedovanje Iusta causa Traditionis? NE.
i. Kaj ustvarja vsaka pogodba? UPRAVIČENJE. Primer ICT : kupoprodajna pogodba
j. Katere pogodbe lahko štejemo za iustus titulus? Pogodbe, ki redno zahtevajo prenos lastnine
k. Kdaj okupacija ne pripelje do pridobitve lastninske pravice?
Okupacija je DOMNEVNI naslov. Začne se priposestvovanje, kadar priposestvovalec pridobi najprej samo fizično oblast (corpus), pozneje pa tudi pridobitni način – brevi manu traditio)
________________________________________________________________________
26. SLUŽNOSTI
a. Definicija; Je stvarna pravica na tuji stvari. Upravičenec sme v določenem obsegu s tujo pravico razpolagati in obremenjevati lastnikovo pravico.
b. Odpoved: formalna, povzroči KONEC služnosti. Užitkar se je odpovedal užitku po klasičnem pravu tako, da je z in iure cessio prepustil stvari lastniku. Po Justinijanovem pavu pa se je upravičenec odpovedal svoji pavici z brezoblično pogodbo.
c. Služnostna tožba: KONFESORNA (aktivno legitimiran je upravičenec – dokazal je, da ima služnostno pravico)
d. Kako ustanovimo služnosti po civilnem pravu? Z MANCIPACIJO in IN IURE CESSIO
e. Ustanovitev služnosti po honorarnem pravu? PACTIONIBUS ET STIPULATIONIBUS
f. Katere služnosti se lahko ustanovijo z mancipacijo? POLJSKE
g. Načela služnosti
h. Koliko plodov sme pridobit užitkar oz. katerih ne sme pridobit? Le tiste, ki so Redni, IZREDNE mora predati LASTNIKU
i. V kakšnem obsegu lahko uporablja stvar? Služečo stvar stvar uporabljati in pridobivati njene redne donose, NE da bi smel spremeniti njeno gospodarsko obliko!
j. Razlika med užitkom in rabo?
i. 1. razlika: PLODOVI - pri rabi sme stvar samo uporabljati, NE pridobivati plodov
-pri užitku sme stvari uporabljati in pridobivati plodove
Koliko plodov? REDNE
ii. 2. razlika: užitkar je smel izvrševanje užitka prepustiti drugemu odplačno ali neodplačno (v najem, zakup, prodal ali zastavil), upravičenec rabe pa ni smel pravice ali izvrševanja prepustiti nikomur)
k. Naštej kako vse se lahko ustanovi služnost!?
________________________________________________________________________
27. Tradicija: IZROČITEV
a. Pojem Je RAZPOLAGALNI PP – sam ne more obstajati, naravni pridobitni način. Odsvojitelj (TRADENT) je prepustil pridobitelju svojo stvar v posest tako, da bi ga s tem napravil za lastnika. Pridobitelj pa jo vzel v posest z namenom, da pridobi na njej lastninsko pravico.
b. Kakšen način pridobitve lastninske pravice je tradicija? IZVEDEN
c. V kakšnem razmerju sta razpolagalni in obvezujoč PP? obvezujoči ustvarja obveznost, spremembe se šele pripravljajo; z razpolagalnim pa se te spremembe tudi uresničijo
d. Z vidika pogodbe ja tradicija? NAČIN IZPOLNITVE
e. Temeljno načelo:
NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABET ( nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam)
f. Pogoji
1-izročitelj mora biti LASTNIK (tisti, ki izroči)
2-pridobitelj mora biti sposoben biti lastnik
3-stranki morata imeti NAMEN (ena odsvoji, druga pridobi)
4-IUSTA CAUSA TRADITIONIS (zadosten pravni temelj)
5-izročitelj mora prepustiti stvar pridobitelju v posest
g. Iusta causa traditionis?
Tradicija NE more biti abstraktna. Kavza tradicije je torej vsako pogodbeno razmerjem ki zahteva prenos lastninske pravice
h. Ali lahko uspešno tradira stvar tudi nelastnik? navadno more s tradicijo uspešno prenesti lastninsko pravico le lastnik stvari- izjeme: filius familias, suženj, varuh nedoraslega, skrbnik umobolnega, zastavni upnik, nekdo z mandatom, fiscus, cesar in cesarica
28. Zmota
- Posledica česa je zmota?
- Pravilo glede dejanske in pravne zmote?
- Kdaj dejanska zmota povzroči ničnost?
29. Pravica ponudenja in nasledovanja
30. Tradicija
- Pojem
- Temeljno načelo: nemo plus….
- Pogoji
- Iusta causa traditionis?
31. Poroštvo
- Kakšna obveznost nastane?
- Koga lahko upnik terja?
- Pravna dobrota vrstnega reda
- Kako nastane poroštvo?
32. Priposestvovanje
- Zakaj?
- Katere stvari so izvzete?
- Pogoji
- Kdaj okupacija ne pripelje do pridobitve lastninske pravice?
- Katere pogodbe lahko štejemo za iustus titulus? Pogodbe, ki redno zahtevajo prenos lastnine
- Kdo lahko priposestvuje?
33. Porokova obveznost pri adpromisijskem poroštvu
- Na kaj se nanaša alternativnost pri obveznosti? Na predmet.
34. Poravnava
- Tujka
- Primer
- Kam spada (med inominatne kontrakte tipa facio, ut facias)
- Tožba
35. Kaj je kupna pogodba?
- Kaj je blago pri kupni pogodbi?
- Kakšna mora biti kupnina?
- Kdaj se pojavi primernost, kot pogoj kupnine? V katerem času se pojavi?
- Kaj če cena odstopa od predpisane?
36. Materialno nujno dedovanje
37. Služnosti
- Odpoved: formalna in neizvrševanje
- Služnostna tožba: konfesorna
38. Mandatum qualificatum
- Od koga bo upnik prvo zahteval?
- Dolžnost mandanta?
- Povrnitev potroškov. Koliko znašajo? Toliko kolikor ni mogel izterjati od dolžnika
39. Formalno nujno dedovanje: pravica določenih oseb, da so omenjeni v oporoki. Če je sin, ga mora omenit poimensko; hčere pa pomeni, kot vse ostale
40. Lex Anastasiana
41. Kdaj se šteje, da je terjatev prešla na prevzemnika?
- Na čemu lahko temelji odstop?
- Čemu je podobna cesija?
42. Reivindikacija
- Legitimacija
- Na kaj se glasi obsodba
- Kdo oceni stvar?
43. Delikt, kvazidelikt
- Na čemu temelji odgovornost za delikte? Na protipravni posledici in krivdi. Upošteva se objektivna odgovornost
44. Holografna oporoka: mora biti lastoročno napisana in podpisana.
45. Zamuda:
- Definicija in posledice
- Dolžnikova in upnikova
- Kako je z zamudo, če stranki nista določili roka? Ko ga opomni, ta pa ne izpolni…
- Za katere obveznosti velja nevarnost naključnega uničenja? Za tiste, kjer je predmet individualno določena stvar
46. Zastavna pravica
47. Užitek; nepravi užitek (obligacijsko razmerje)
48. Shranjevalna pogodba:
- Stranke po slovensko: položnik in shranitelj
- Kakšna stvar je lahko predmet hrambe? Premična
- Koliko časa mora hranit? Dokler položnik ne zahteva stvari nazaj.
- Kakšen smisel ima rok pri shranjevalni pogodbi? Ko mine dogovorjena doba, mora shranitelj stvar in specie vrniti
- Ali depozitar odgovarja za vsako krivdo?
- Po katerem načelu odgovarja za veliko malomarnost? Po utilitetnem načelu. Kako velja? Ker depozitar nima od pogodbe nobene koristi odgovarja samo za dolus, po Justinjanu pa tudi za veliko malomarnost (culpa lata)
- Kakšna je hramba, odplačna ali neodplačna? Neodplačna
49. Katere so stvarne pravice? Naštej.
50. Lastnosti stvarnih pravic? So absolutne in ekskluzivne
51. Zastavna pravica.
- Čemu obstaja?
- Lahko sama obstaja? Ne.
- Kako imenujemo tako pravico? Akcesorna.
- Katere vrste zastavne pravice poznamo?
- Kaj pomeni pignus, hipoteka?
- Lex commissoria? Dogovor, po katerem je smel zastavni upnik zastavljeno stvar zadržati zase namesto plačila, če dolžnik ni pravočasno plačal svojega dolga.
- Od koga lahko zastavni upnik terja? Od posestnika stvari
52. Kaj lahko naredi dobroverni kupec, ki je kupil obremenjeno stvar? Uveljavlja lahko pravno napako.
- Kdaj je ne more uveljavljat? Če je za pravno napako vedel.
- Katere napake še obstajajo? Stvarne (skrite, očitne).
- Kaj je dolžan storit kupec? Ob prevzemu je dolžan stvar pregledat skrbno, kot dober gospodar. Kaj lahko stori kupec pri skriti napaki? Na voljo ima a° redhibitoria in a° quanti minoris.
53. Vstopna pravica? Pravica otrok prej umrlega dednega upravičenca, da skupaj podedujejo njegov delež
54. Kakšne morajo biti terjatve, da jo lahko uveljavljamo v pobot? Medsebojne, enakovrstne, dospele in likvidne.
- Kdo lahko uveljavlja tujo terjatev (izjema od medsebojnosti)?
- Kaj smejo uveljavljat v pobot? Porok (terjatve, ki jih ima dolžnik zoper upnika); korealni dolžnik (terjatve tistih korealnih sodolžnikov, od katerih sme terjati povračilo – regres; odstopljeni dolžnik (nasproti cesionarjevi terjatvi uveljavlja terjatev, ki jo ima zoper cedenta, če je že obstajala ob cesiji)
- Kaj pomeni likvidnost?
1 obveznost, več zavezancev…
- za kakšno razmerje gre? Solidarno.
55. Poslovodstvo brez naročila
- Kako skrbno mora ravnat poslovodja? Kot dober gospodar. Izjeme? Neposredno grozeča sila.
- Kdaj more zahtevati povrnitev potroškov? Kadar je opravljeni posel ustrezal gospodarjevi resnični ali vsaj domnevni volji in je bil zanj koristno začet.
- Kdaj ne more zahtevat? Ko je opravljal tuje posle zoper izrečno gospodarjevo prepoved.
56. Služnosti
- Razlika med užitkom in rabo?
razlika: plodovi. Koliko plodov?
razlika: raba: upravičenec ni mogel ne svoje pravice ne njenega izvrševanja prepustiti nikomu, raba ni možna na miselnem deležu, užitek pa
57. Substitucija
58. Posest
59. Cesija
- Če bi izpolnil cendentu potem, ko je cesija že opravljena?
- Posledice cesije?
60. Posest
- Kakšne so pravne posledice?
- Kdo se šteje za posestnika? Lastniški, nelastniški…
- Kakšne interdikte nudi pretor?
- kakšne pogoje mora izpolnit posestnik? Koliko časa mogoče naprerit?
61. Komodat:
- Katera so še razmerja, kjer lahko tujo stvar uporabljamo? Raba, užitek, najemna pogodba, zakupna pogodba
62. Exceptio non adimpleti contractus: Ugovor zaradi neizpolnjene pogodbe
- Kje se pojavlja? Pri sinalagmatskih pogodbah
- Katere so sinalagmatske pogodbe? Tiste, pri katerih sta obe stranki zavezani in upravičeni
- Primeri sinalagmatskih pogodb:
63. Zastavna pravica
- Koliko vrst poznamo?
- Kaj je pignus?
- Kaj je hipoteka?
- Kako se ustvari hipoteka?
- Kaj se stranki dogovorita?
- Od koga zahteva zastavljeno stvar? S katero tožbo?
64. Obogatitvene tožbe
- Kam spada to razmerje? Kvazikontrakti
- Katere obogatitvene tožbe poznamo?
65. Kakšna sposobnost je to, da napravimo oporoko?
66. Cesija
- Stranke (slovenščina)
- Na temelju česa lahko pride do cesije? Pogodba, prisilni odstop, odstop po zakonu.
- Kaj je tisto kar tvori prisilno cesijo? Individualni pravni akt
- -Kaj je treba storit, da bo cesija nastala (da bo obveznost prešla na novega upnika)?
- Kaj je posledica cesije?
- Če izpolni cedentu po izvršeni cesiji? Steje se, da ni izpolnil -> dolžnikova obveznost ne preneha
- Zakaj mandatum in rem suam ni cesija? Ker mandatar ne izterjuje lastne ampak tujo terjatev
67. Kaj je to neveljavna oporoka?
- Naknadno neveljavna oporoka?
- Oblike: uničenje nalašč ali po nesreči
68. Oblike pridobitnih načinov lastninske pravice
- Razlika med okupacijo in pridobitvijo zaklada?
- Kako pridobi lastninsko pravico pri pridobitvi zaklada?
69. Kupna pogodba
- Kaj je lahko blago?
- Kaj je posledica, če se sklepa pogodba glede stvari, ki je ni v trenutku, ko se pogodba sklepa? Neveljavnost.
- Kdaj lahko izjemoma kupna pogodba nastane, če stvari ni? Plodovi. Obstaja velika verjetnost, da bodo obstajali
- Kupnina
- Kakšna mora biti kupnina
- Kdo uvede pogoj primernosti cene? Dioklecian; maksimiranje cene; uradna cena
- Problem: ko konkretna cena odstopa od uradne: Izpodbijanje zaradi nadpolovičnega prikrajšanja
- kolikšna je toleranca?
- kaj lahko stori kupec v takem primeru?
- Tožbe iz kupne pogodbe
70. Volilo
- V breme koga
- Tožbe
71. Katerih terjatev ni mogoče odstopit? Pactum de non cedendo
72. Posestno varstvo
- Interdikti
- Komu pretor odreka posestno varstvo? Vicioznemu posestniku
- Kdo je viciozni posestnik?
73. Pakti
- Kaj se šteje za Pacta adiecta?
- V zvezi s kakšnimi pogodbami so možni dodatni dogovori?
- V kakšni zvezi so ti dodatni dogovori s kontrakti? V neposredni časovni in vsebinski povezavi
- Pretorski pakti:
-- Kateri so de receptis?
74. Fideikomis; vesoljni fideikomis
V glavnem vse