Pravnica.net

Lp. Zanima me, če je komu jasn u kermu primeru (pri kršitvi ČPTS) se uporabi ustavna pritožba in kdaj pritožba varuhu človekovih pravic

Za ustavno pritožbo je napisano v knjigi, da kadar se krši ČPTS,
Za varuha pa bi jaz rekel, da je bolj kot nek ''redar'', ki opzoarja na kršenje človekovih pravic oz. lahko ti nasloviš nanj on pa potem da pobudo ustavnemu sodišču ter primer v presojo.
Tako si jaz to predstavljam?

mhm..sj še najbol logično bi blo tko..k da bi pa blo kje izrecno napisano kje je razlika pa niti ni..

a ni tko da se ustavna pritožna uporab ko so izčrpana vsa redna pravna sredstva? se prav da najprej je pritožba pri varuhu in pol je lahko šele ustavna? a prou razumm?

Ja pogoji so, da so izčrpana vsa redna pravna sredstva + rok od katerega je naročnik prejel akt zoper katerega je možna ustavna pritožba, nvem pa kako je potem pri varuhu. Sej more v knjigi pisat?

ce se se spomnem od maja to UP, je tko, da je ustavna pritozba relativno nov pravni institut v SLO, ki sluzi varovanju CPTS in se lahko vlozi sele, ko so izcrpana vsa redna in izredna pr. sredstva. Razlika z pritozbo pri varuhu je pomoje ta, da je pritozba pri varuhu bolj oblika neformalnega varstva CPTS, ki naj bi sluzila za to, da se ljudje ne bi prevec in za vsako malenkost obracali na ustavno sodisce.

Hja tako nekako sem si tudi jaz predstavljal ja.

Drago a mogoče veš, kaj se zgodi v primeru, ko minister odstopi, v koliko časa mora najti primernega nadomestniak predsednik vlade in ali se lahko odloči, da ministrstvo vodi sam?
V knjgii piše, da mora od nejgovega imenovanja predlagati v 15 dneh kandidate za ministre, ko pa je imenovana že 2/3 ministrov pa v 3 mesecih najti mankajoče ministre, sicer DZ ugotovi, da je mandat preimerju potekel.
Kaj je torej v tem primeru? Se upoševa 3 mesečni rok?

hmm, to vem da je bardutzky enkrat rekel, da premier lahko vodi sam resor do nastopa funkcije novega ministra, ampak ne vem v kolikem casu ga mora imenovati...pomoje je krajsi od treh mesecev....

Sej pomoje to res mal velik detajl ,ker najbrž pieš to v zakonu o vladi, zanimalo me je, če slučajno veš

eno vprašanje...predsednik DZ samo sklicuje seje DZ ali lahko tudi glasuje na njih?

sam sklicuje

agree:) sam sklicuje.
meni se pa ena druga dilema pojavlja: nezdr. funkcije pri sodnikih(navadnih,ne ustavnih)-v knjigi piše, da je nezdr s funkcijami v državnih oranih, organih lok.samouprave in organih političnih strank. torej gre za ožjo obliko nezdružljivosti fukncije right? pač k pridobitne dejavnosti niso nikjer nič omenjene, torej sodnik lahko brez problema opravlja še nek drugi poklic-recimo učitelja

^^sodnik ne sme oprvaljati pridobitnih dejavnosti, glej str.328

ok, my mistake. Hvala.
pa še eno upr. postopek pred US, k pač preverjajo če je medn pogodba v skladu z ustavo je del postopka za ratifikacijo medn.pogodbe, al je pač del le v primeru da ga predlaga PRS, 1/3 poslancev, ...

Le na predlog. Je pa v večini primerov tako, da se po zdravi logiki v večini primerov predlaga, da se ne ratificira kar nekaj.
Tako sem jaz razumel, torej ni obligatorno.

mhm fajn. Hvala

again me mi lahko kdo pove kakšna je bistvena razlika med pravico do odgovora in popravka?

Pravica do odgovora je v bistvu popravek. Kot piše vsak ima pravico, da se odzove do napačno objavljene informacije, mislim da v 30 dneh. Se pravi popravek mora biti objavljen tako kot je bil poslan, urednik sme zahtevati smao skrajšanje zaradi prostora. odgovor mora biti objavljen na enak način kot informacija. Potem pa, če ima npr: časopisna hiša še odgovor na popravek, ne sme biti hkrati objavljen s popravkom..

Malo je hecno napisano, samo ko parkrat prebereš razumeš hec

Ok, torej je to nekako tako, da bistvena je pravica do popravka, pol pa če tvoj popravek časopnisni hiši ne diši, alpa se ti želi opravičit za napako-uporabi pravico do odgovora. Nekak tko?

Ne ne popravek je v bistvu odgovor in ti imaš pravico do odgovora pač na informacije v časopisu npr: ki so bile napačnop predstavljene.

zmaj-hvala ti se trudim dojet, sam slabo mi tole uspeva
sm pa našla med starimi izpitnimi vprašanji eno k mi kr ni nč jasno, pa me zanima če ti to mogoče veš : 37.V katerih primerih oz. kdaj se upošteva preferenčni glas na volitvah v Občinski svet.

Kadar potekajo volitve po proporcionalnem sistemu in se glasuje o listah kandidatov (Zakon določa, da so tkae volitve kadar se voli več kot 12 občinskih svetnikov) se pravi, da volilec lahko izbira med svojim najljubšim kandidatov zntoraj liste. Preferenčni glasovi se upoštevajo, če vsaj 1/4 volilcev liste odda preferenčne glasove, pri čemer se glasovi za kandidata upoštevajo, če preseže vsaj desetin ovseh glasov oddanih za listo. Zmaga kandidat z največ preferenčnimi glasovi itn.
Ne pozabiti, da se v proporcionalnem sistemu voli lahko v občini kot eni volilni enoti ali pa več volilnih enot, temu primerno različen je tudi sistem razdelitve mandatov.

a loh še men neki nekdo razjasne kandidacijski postopek poslancev v DZ? A mi loh to mal bl praktično razloži,ker si ne predstavlam sploh? razumm da stranka pač predlaga kandidate v na tri načine,sam kašna je recimo razlika da listo vloži v vseh volilnih enotah al pa v vsaki posebi? men ni to nč jasn..

Ja hec je, da tista stranka, ki je vložila samo v eni volilni enoti, poleg tiste, ki na ravni volilne enote ni dosegla 4% za vstop v parlament ne dobi glasov oz. se jim ne delijo mandati na ravni države..

Zmaj mene pa samo zanima kje točno piše to w knjigi za preferenčni glas za občinski svet hvala:)