Uvod v pravoznanstvo

[*bini*]

evo iz skripte :

Pravovarstvena odločba ima 4 sestavine:

(1) UVOD obsega:
• podatke o organu, ki pravovarstveno odločbo izda
• podatke o strankah in njihovih morebitnih zastopnikih in pooblaščencih,
• kratko označitev zadeve
• podatke o glavni in ustni obravnavi in
• dan, ko je bilo o stvari odločeno

(2) IZREK ali DISPOZITIV je tisti del pravovarstvene odločbe s katerim se avtoritativno odloči o predmetu postopka; vsebina izreka je odvisna od vrste pravne odločitve, ki je bila v postopku sprejeta.
vsebuje oblastno posamično pravno pravilo, ki odloči o pravovarstvenem zahtevku in njegovi utemeljenosti. V njem je opredeljena pravna posledica, ki pove kako naj bo konkretni pravni primer razrešen. Je tisti del pravovarstvene odločbe, na katerega se razteza pravnomočnost odločbe.

(3) OBRAZLOŽITEV navaja razloge, ki utemeljujejo pravno odločitev.
• v njej je treba opisati procesno gradivo, ki je bilo v postopku zbrano in utemeljiti pravno odločitev, ki je bila sprejeta glede na zbrano procesno gradivo
• pristojni organ mora:
 navesti dejstva in dokaze, s katerimi so bila dejstva ugotovljena
 povedati, kateri formalni viri so bili uporabljeni
 povedati v kakšnem pomenu so bila posamezna pravna pravila uporabljena
 pojasniti pravno posledico, za katero se je odločil

iz nje so razvidni razlogi, ki izrek utemeljujejo. Če prizadeta pravdna stranka meni, da pravna posledica, kot jo sporoča izrek ni zakonita in pravno pravilna, ima možnost, da proti takšni pravovarstveni odločbi vloži ustrezno pravno sredstvo.

(4) PRAVNI POUK navaja:
• pravno sredstvo
• rok, v katerem ga je treba podati in
• organ, na katerega ga je treba nasloviti


•pravne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi (neizpodbojnost ali formalna pravnomočnost pravne odločbe) in
•so tako prizadete stranke kot državni organi vezani na vsebino pravne odločbe (materialna pravnomočnost).
Pravnomočno odločeno zadevo sprejemamo kot pravno pravilno in resnično (Res iudicata pro veritate accipitur).
Pravnomočna odločba je dokončna in ustvarja pravo za vse tiste, ki se jih zadeva tiče (Res iudicata facit ius inter partes).

[nike]

a mogoče kdo ve ob kakšni uri je v sredo izpit?

[Lan]

Ne bl tezko vem ker ne pise na oglasni niti na ŠISu


Jutr zjutri enkrat se bo mogl vidt na oglasni do takrt pa se ne bo vedl.

[nike]

ma ne sej se mi je zdelo, samo sem mislna da je blo kej objavljeno na "fizični" oglasni deski..glede na to da me cel tedn ni blo na faxu

[deVineTTe]

blaaaah ta uvp smotan...in, kako gre kej vm?

[bu:)]

eeeeeh...ta uvp je kr neki. ko mam filing da neki že vem grem pogledat vprašanja in spet tema. nekak sem začela obupovat!! jao ej...upam da nam bojo prizanesli z vprašanji

[deVineTTe]

eh, sej maš se dons celo noč (če ti pa ne gre zvečer, maš pa še jutr cel dan) js morm še 2. polovico mal ponovit ker mi mal peša, upam da mi bo jutr znesl (pa da bom mela voljo)!

[kenzooki]

tko "predelano" mam nekako pol une druge skripte, pol je ostaja... ne gre mi

se še kdo uči po uni ki ima 164 strani? a drugače kaj manjka še, razen tistega dela o državi..?

[*bini*]

Nč druzga ne manjka =)

[nike]

ja jst se tudi zanašam na to, da nam bodo prizanesli z vprašanji

a mi zna kdo odgovorit na vprašanje Randbruchovo pojmovanje prava?

[deVineTTe]

Randbruchovo pojmovanje prava:

Randbruchova formula ima 2 temeljni izpeljavi:
* formula neznosnosti-->je poglavitna izpeljava, ki potrebuje ustrezno vsebinsko merilo o tem, kako je mogoče opredeliti nazakonsko pravo.
* forumula zanikanja--> je bistveno manj zahtevna in problematična, ker le dopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti. Razmejiti mora med nepravilnim pravom, ki še velja kot zakonsko pravo (načelo pravne varnosti) in zakonskim nepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravo.

Randbruchova teorija je most md naravnim pravom in pravnim pozitivizmom. Z naravnim pravom jo povezuje težnja, da je pravo vsebinsko pravilno in da so človekove pravice vsaj naposled najvišja pravna vrednota, s pravnim pozitivizmom pa spoznanje, da sta pozitivnost in pravna varnost neiogibni spremljevalki prava.

P.S. izpit iz UVP je jutri ob 12h v zlati predavalnici (so končno uspel objavit)

[bu:)]

po moje pa je tu še pomembno to, da v bistvu njegovo pojmovanje prava oz. celotna ideja temelji na PRAVNI IDEJI, ki pa vključuje enakost (ki temelji na načelu enakosti), smotrnost (izhaja iz ideje namena), ter pravno varnost.
kasneje pa pol pride ta radbruchova formula ko pa dopolni to stališče z tema dvema izpeljavama (formula neznosti in zanikanja).

[nike]

o hvala obema!

[lunca_]

samo tega verjetno ne bo ker je bilo ene dva izpitna roka nazaj.. mislim da poleti lani.

[bu:)]

pravnomočnost je zdaj bla npr. dvakrat zapored, tak da...mislim da ni neke formule kaj bo in kaj ne. mene pa zanima, kaj si je pametno pogledat pri uporabi splošnih pravnih aktov. ta del mi je kr neki in totalno antipatičen :/ sploh se mi ga ne da brat. any help?

[deVineTTe]

oh ta del je res skrajno nezanimiv...js ti predlagam da si mal bolj podrobno pogledaš upravne&sodne akte in varstvo pr. razmerja (samozaščita, državno varstvo)....

[*bini*]

to da je bil dva roka nazaj še ne pomen da zdej pa ne bo ( govorim iz lastnih izkušenj k sm bla oktobra prepričana da dogmatične pa aksiološke metode pa ze ne bo ker je bla ze prej na izpitu, in glej ga zlomka prvo uprasanje je blo prov to ! )

Drgač pa priporočam snovi kot so npr. Razlika med dogmatično in aksiološko metodo, avtentična razlaga, derogacijska klavzula, une razlage ( sestematična itd. ) analogije, pravni pozitivizem, od države pa zna bit kksno uprasanje glede pravnega pogleda na državo al pa pogodbene teorije.
Kot primer bi lahko pa bla naloga določi PH,PD,SH pa S pa al je pravilo abstraktno al konkretno pa zakaj.

[lunca_]

Tole tazadnje bi bilo super

[nike]

hmm...kako bi pa bil odgovor na razliko med dogmatično in aksiološko metodo?

[lilly]

dogmatična preučuje pravo takšno, kakršno je (de lege lata), aksiološka pa takšno, kakršno naj bi bilo (de lege ferenda). pomoje je to....

[nike]

in...po "napornem" dopoldnevu...kakšen se vam je zdel izpit?

[*flower*]

men osebno se izpit ni zdel težek (klub temu da sem se šla bolj kot ne samo podpisat), bi bla pa ful vesela če bi se najdu kdo k bi napisu pravilne rezultate tko da bi lahko mal prekalkuliral točke

[KANA]

Pri prvem sem napisala monarhija in republika.
Pri drugem posamično in abstraktno pravno pravilo.
Pri tretjem da je morala upoštevana že v pravodajnem postopku, ostalega nisem (blanketno urejanje,...).
Pri čertem pa Ne in uporabila sem argumentum a contrario.

Ne vem , če so odgovori pravilni.
Naj še kdo napiše kako je odgovoril.

Ali kdo ve, kako pri UVP izgleda četrto - komisijsko opravljanje izpita?
Ali sploh prideš na ustnega, če si pri pisnem preslab?

[*bini*]

Na ustnga pridš če dobiš 5,5 točk. Komisijski je pa isto kt navadn izpit, sam pač da sta 2 al pa 3 profesorji notr, ne vem zdej točno

[KANA]

Hvala