Uvod v pravoznanstvo
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
imam majhen problemček, knjiga Teorija prava str.122 in 135; gre za primarna in sekundarna pravila
Prvo pojmovanje; upoštevalo naj bi, da je pravna pravila tvorijo enoten pravni sistem in jim v njem pripadajo različne vloge. Torej iz SH primarnega skoči na PH sekundarnega pravila, nato z SH sekundarnega na PH terciarnega, ja?
Terciarna pravila; PH-PD
Sekundarna pravila: PH-PD-SH-PS
Primarna pravila: PH-PD-SH-PS
Drugo pojmovanje; upošteva normativne možnosti, ki jih samo pravno pravilo vsebuje
PH-PD-SH-PS
vedenjska (primarna)-rdeče, sankcijska (sekundarna)-modro?
Ostala pojmovanja; glede na mesto v hierarhiji, razmerje staro-mlado ter razlikovanje po dometu, ta tri pojmovanja so mi jasna.
Prvo pojmovanje; upoštevalo naj bi, da je pravna pravila tvorijo enoten pravni sistem in jim v njem pripadajo različne vloge. Torej iz SH primarnega skoči na PH sekundarnega pravila, nato z SH sekundarnega na PH terciarnega, ja?
Terciarna pravila; PH-PD
Sekundarna pravila: PH-PD-SH-PS
Primarna pravila: PH-PD-SH-PS
Drugo pojmovanje; upošteva normativne možnosti, ki jih samo pravno pravilo vsebuje
PH-PD-SH-PS
vedenjska (primarna)-rdeče, sankcijska (sekundarna)-modro?
Ostala pojmovanja; glede na mesto v hierarhiji, razmerje staro-mlado ter razlikovanje po dometu, ta tri pojmovanja so mi jasna.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Kako je s komisijskimi pri uvp?
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Kako se vam je zdel izpit v petek (pri UVP)? Kako ste odgovarjali? Kdo bo na ustnih - najbrž Novak, ne?
Če se bi komu ljubilo odgovarjat - bi lepo prosila
Če se bi komu ljubilo odgovarjat - bi lepo prosila
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Kopirano iz skript...taki odgovori so za 20 xD
1.Platon:
- država je izraz ideje dobrega, na podlagi tega je zasnoval nauk o idealni državi
- idealna država: najboljša oblika državne vladavine, ureditve, ki odraža dobro ureditev idejnega sveta
- ljudi razvrsti: proizvajaci, vojaki, vladarji-filozofi vsak opravlja tisto, za kar je umsko najbolj usposobljen
- to je pravična razporeditev državljanov po dejavnostih, kar zagotavlja harmonično življenje
- najboljša oblika državne vladavine je aristokracija – vladavina najboljših
- zakonska država: država ki z zakoni vzdržuje red in ohranja minimalne družbene vrednote
- je objektivni idealist, njegove ideje so bile družbeno utopične
2.TIPSKO (SPLOŠNO IN ABSTRAKTNO) PRAVNO PRAVILO:
Splošno in abstraktno pravno pravilo se nanaša na nedoločeno število pravnih naslovljencev in določa, kako naj se vedejo in ravnajo, če se znajdejo v ustreznih vnaprej opredeljenih ali pa vsaj nakazanih dejanskih okoliščinah.
SPLOŠNOST pravnega pravila se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravno pravilo namenjeno. Naslovljenec pravila v njem ni individualiziran, ampak je označen z ustrezno tipsko lastnostjo (vsakdo, kdor, državljan). Poglavitno je, da je nedoločeno samo število pravnih naslovljencev, ki jih tipska lastnost lahko zajame.
Tipska je tudi ABSTRAKTNOST pravnega pravila. Tip ravnanja in vedenja, ki ga pravilo vsebuje, se nanaša v naprej zamišljeni in predvideni dejanski stan. Gre za t. i. zakonski dejanski stan, ki ravno tako ni konkretiziran; opredeljen je kot tipični dejanski stan, ki mu spet lahko ustreza nedoločeno število konkretnih situacij.
SPLOŠNO IN ABSTRAKTNO PRAVNO PRAVILO je naslovljeno na nedoločeno število pravnih subjektov in na nedoločeno število konkretnih situacij. V obeh primerih sta pravni naslovljenec kot zakonski dejanski stan tipska, zato to vrsto pravil imenujemo tudi TIPSKA PRAVNA PRAVILA.
Splošnost omogoča, da so enako in nepristransko obravnavani vsi tisti, ki so uvrščeni v isto skupino pravnih subjektov (npr. državljani, mladoletniki).
Z abstraktnostjo pravnega pravila dosežemo, da pravni naslovljenec že vnaprej ve, kako naj se vede in ravna, in da sočasno tudi od drugih lahko pričakuje, kakšne so njihove pravice in dolžnosti (predvidljivost vedenja in ravnanja).
Od narave dejanskega stanu je odvisno ali je predvidljivost vedenja in ravnanja omejena (enkratna) ali pa vrstna (generična):
• enkratna (omejena) predvidljivost – nanaša le na enega ali na več točno določenih življenjskih dejanskih okoliščin (npr. na prenos oblastnih pristojnosti ob smrti imensko določenega državnega poglavarja).
• vrstna (generična) predvidljivost – »abstraktni dejanski stan« se lahko v konkretnosti nenehno obnavlja (npr. cestno prometne situacije).
3.RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV:
Smisel splošnih in abstraktnih pravil je, da vnaprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v življenjskih okoliščinah, če bodo te dejanske okoliščine tudi v resnici nastale. Vnaprejšnja veljavnost splošnih pravnih aktov, omogoča, da pravna pravila motivirajo, usmerjajo in utrjujejo pravno pomembno vedenje in ravnanje.
RETROAKTIVNI PREDPISI so v očitnem nasprotju z navedenimi cilji in vrednotami. Za nazaj ni mogoče motivirati človekovega vedenja in ravnanja, za nazaj lahko le pravno ovrednotimo že izvršeno dejanje (npr. denarna kazen zaradi nakupa avtomobila brez katalizatorjev) ali pa nalagamo posameznim subjektom določene obveznosti (npr. da je potrebno plačati posebne takse za blago, ki je bilo uvoženo v preteklem obdobju).
Ti dve pravni posledici v pravni državi nista dovoljeni, ker ju pravni subjekti niso mogli predvideti v času vedenja in ravnanja, ki ga retroaktivni predpis pravno sankcionira.
Ustava RS določa: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj«.
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če s tem ne posega v pridobljene pravice.
Iz te opredelitve so razvidna 3 varnostna merila in sicer da:
• lahko veljajo retroaktivno samo posamezne zakonske določbe - pooblaščen je zgolj zakonodajalec, da po potrebi pravno reagira, hkrati pa je omejen, da to lahko stori le na predmetno zelo ozkem področju,
• mora retroaktivno veljavnost terjati javna korist - retroaktivnost mora biti v javnem interesu,
• veljavnost za nazaj ne sme posegati v že pridobljene pravice.
Pojem pridobljenih pravic (iura quaesita) se nanaša na pravice, ki so že individualizirane in določene v ustreznem posamičnem pravnem aktu (npr. v pogodbi). Primer so pravnomočne sodbe in dokončno upravne odločbe.
Pravilo je, da novejši zakon ne more zoževati ali celo razveljavljati pravic (npr. pravic, ki so že individualizirane na temelju prej veljavnega zakona) ali pa razširjati obveznosti, ki so bile ravno tako že normativno konkretizirane.
Vprašanje retroaktivnosti je pereče tudi na področju kazenskega prava, kjer je pravna varnost še posebej občutljiva pravna dobrina. Splošno pravilo je, da je treba uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi dejanja. Izjema je dopustna tedaj, če se kazenski zakon po storitvi kaznivega dejanja enkrat ali večkrat spremeni in je novi ali pa eden izmed vmesnih (interimnih) zakonov za storilca milejši. Stvar presoje v konkretnem primeru je, kateri zakon je v resnici milejši.
V zvezi s kazenskim pravom se odpira tudi vprašanje, ali je v določenih primerih mogoče opredeliti kazniva dejanja in kazni za nazaj, če je storilcem mogoče očitati, da so storili zelo hude zločine, ki so bili že v času storitve v očitnem nasprotju s splošno uveljavljenimi pravnimi načeli in načeli človečnosti (npr. nüernberški proces, kjer so bili obsojeni nekateri najhujši vojni zločinci).
Dilema, ki se odpira je, ali je takšna retroaktivna opredelitev kaznivih dejanj dopustna. Na prvi pogled se zdi, kot da gre za kršitev temeljnega pravnega načela o vnaprejšnji določenosti kaznivega dejanja v zakonu (nullum crimen sine lege praevia = kaznivo dejanje, ki ga ni zakon vnaprej določil in zanj predpisal kazni, ne obstaja), kar je bil tudi eden izmed poglavitnih argumentov, na katere se je sklicevala obramba.
Če natanko pogledamo, so bila hudodelstva že v času, ko so bila izvršena, prepovedana z mednarodnimi konvencijami in s splošno uveljavljenimi načeli človečnosti Statut mednarodnega vojaškega sodišča torej hudodelstev ni na novo opredelil, šlo je le za to, da jih je kot pozitivno ne-pravo le podrobneje zamejil in operacionaliziral.
V nasprotnem primeru storilcem ne bi bilo mogoče soditi, ker bi bilo kršeno načelo zakonitosti, ki ima v kazenskem pravu še poseben pomen.
Retroaktivno veljavnost imajo lahko tudi interpretativni splošni pravni akti (npr. interpretativni zakoni), s katerimi njihov normodajalec poda splošno obvezno razlago že sprejetega in veljavnega pravnega akta. Gre za t. i. avtentično razlago, ki ima isto pravno moč kakor akt, ki ga razlaga.
Interpretativni in interpretirani pravni akt tvorita pomensko celoto, ki kot takšna tudi velja.
Večinsko stališče je, da ima interpretativni akt povratno moč, ki sega do trenutka, ko je interpretativni akt začel veljati.
4.MATERIALNO IN FORMALNO PRAVO
Razločevanje med materialnim in formalnim pravom upošteva zorni kot, pod katerim so urejene pravice in pravne dolžnosti pravnih subjektov.
MATERIALNO PRAVO – o njem govorimo če gre za pravice in pravne dolžnosti v primarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti.
Za to vrsto prava gre:
• pri pravicah in pravnih dolžnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr. pri kupoprodajni pogodbi),
• v razmerjih med zakoncema,
• v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici),
• v primerih zapovedanega in prepovedanega ravnanja pri posameznih kaznivih dejanjih,
• pri pravicah in dolžnostih državnih organov,
• pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolžnostih,
• pri pravicah in pravnih dolžnostih davčnih zavezancev in pristojnih finančnih organov.
Tipični pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno) pravo.
Značilni »vmesni« pravni panogi sta upravno in mednarodno pravo.
FORMALNO PRAVO ureja:
• ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo),
• postopek, v katerem se pravice in pravne dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postopkovno pravo) in
• zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavna.
Formalnopravna pravila lahko pogojno označimo kot sekundarna pravna pravila, če s tem mislimo na to, da prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialnopravnih pravil, ki so gledano s tega zornega kota, primarna pravna pravila.
Svojska formalnopravna pravila so tista, ki urejajo posamezne vrste postopkov – prototipi postopkovnega prava so:
• civilno postopkovno (procesno) pravo,
• kazensko postopkovno (procesno) pravo,
• upravno postopkovno procesno pravo, ki se nanaša na:
splošni upravni postopek
posebne upravne postopke in
(sodni) upravni spor.
1.Platon:
- država je izraz ideje dobrega, na podlagi tega je zasnoval nauk o idealni državi
- idealna država: najboljša oblika državne vladavine, ureditve, ki odraža dobro ureditev idejnega sveta
- ljudi razvrsti: proizvajaci, vojaki, vladarji-filozofi vsak opravlja tisto, za kar je umsko najbolj usposobljen
- to je pravična razporeditev državljanov po dejavnostih, kar zagotavlja harmonično življenje
- najboljša oblika državne vladavine je aristokracija – vladavina najboljših
- zakonska država: država ki z zakoni vzdržuje red in ohranja minimalne družbene vrednote
- je objektivni idealist, njegove ideje so bile družbeno utopične
2.TIPSKO (SPLOŠNO IN ABSTRAKTNO) PRAVNO PRAVILO:
Splošno in abstraktno pravno pravilo se nanaša na nedoločeno število pravnih naslovljencev in določa, kako naj se vedejo in ravnajo, če se znajdejo v ustreznih vnaprej opredeljenih ali pa vsaj nakazanih dejanskih okoliščinah.
SPLOŠNOST pravnega pravila se navezuje na pravne subjekte, ki jim je pravno pravilo namenjeno. Naslovljenec pravila v njem ni individualiziran, ampak je označen z ustrezno tipsko lastnostjo (vsakdo, kdor, državljan). Poglavitno je, da je nedoločeno samo število pravnih naslovljencev, ki jih tipska lastnost lahko zajame.
Tipska je tudi ABSTRAKTNOST pravnega pravila. Tip ravnanja in vedenja, ki ga pravilo vsebuje, se nanaša v naprej zamišljeni in predvideni dejanski stan. Gre za t. i. zakonski dejanski stan, ki ravno tako ni konkretiziran; opredeljen je kot tipični dejanski stan, ki mu spet lahko ustreza nedoločeno število konkretnih situacij.
SPLOŠNO IN ABSTRAKTNO PRAVNO PRAVILO je naslovljeno na nedoločeno število pravnih subjektov in na nedoločeno število konkretnih situacij. V obeh primerih sta pravni naslovljenec kot zakonski dejanski stan tipska, zato to vrsto pravil imenujemo tudi TIPSKA PRAVNA PRAVILA.
Splošnost omogoča, da so enako in nepristransko obravnavani vsi tisti, ki so uvrščeni v isto skupino pravnih subjektov (npr. državljani, mladoletniki).
Z abstraktnostjo pravnega pravila dosežemo, da pravni naslovljenec že vnaprej ve, kako naj se vede in ravna, in da sočasno tudi od drugih lahko pričakuje, kakšne so njihove pravice in dolžnosti (predvidljivost vedenja in ravnanja).
Od narave dejanskega stanu je odvisno ali je predvidljivost vedenja in ravnanja omejena (enkratna) ali pa vrstna (generična):
• enkratna (omejena) predvidljivost – nanaša le na enega ali na več točno določenih življenjskih dejanskih okoliščin (npr. na prenos oblastnih pristojnosti ob smrti imensko določenega državnega poglavarja).
• vrstna (generična) predvidljivost – »abstraktni dejanski stan« se lahko v konkretnosti nenehno obnavlja (npr. cestno prometne situacije).
3.RETROAKTIVNA VELJAVNOST SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV:
Smisel splošnih in abstraktnih pravil je, da vnaprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v življenjskih okoliščinah, če bodo te dejanske okoliščine tudi v resnici nastale. Vnaprejšnja veljavnost splošnih pravnih aktov, omogoča, da pravna pravila motivirajo, usmerjajo in utrjujejo pravno pomembno vedenje in ravnanje.
RETROAKTIVNI PREDPISI so v očitnem nasprotju z navedenimi cilji in vrednotami. Za nazaj ni mogoče motivirati človekovega vedenja in ravnanja, za nazaj lahko le pravno ovrednotimo že izvršeno dejanje (npr. denarna kazen zaradi nakupa avtomobila brez katalizatorjev) ali pa nalagamo posameznim subjektom določene obveznosti (npr. da je potrebno plačati posebne takse za blago, ki je bilo uvoženo v preteklem obdobju).
Ti dve pravni posledici v pravni državi nista dovoljeni, ker ju pravni subjekti niso mogli predvideti v času vedenja in ravnanja, ki ga retroaktivni predpis pravno sankcionira.
Ustava RS določa: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj«.
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če s tem ne posega v pridobljene pravice.
Iz te opredelitve so razvidna 3 varnostna merila in sicer da:
• lahko veljajo retroaktivno samo posamezne zakonske določbe - pooblaščen je zgolj zakonodajalec, da po potrebi pravno reagira, hkrati pa je omejen, da to lahko stori le na predmetno zelo ozkem področju,
• mora retroaktivno veljavnost terjati javna korist - retroaktivnost mora biti v javnem interesu,
• veljavnost za nazaj ne sme posegati v že pridobljene pravice.
Pojem pridobljenih pravic (iura quaesita) se nanaša na pravice, ki so že individualizirane in določene v ustreznem posamičnem pravnem aktu (npr. v pogodbi). Primer so pravnomočne sodbe in dokončno upravne odločbe.
Pravilo je, da novejši zakon ne more zoževati ali celo razveljavljati pravic (npr. pravic, ki so že individualizirane na temelju prej veljavnega zakona) ali pa razširjati obveznosti, ki so bile ravno tako že normativno konkretizirane.
Vprašanje retroaktivnosti je pereče tudi na področju kazenskega prava, kjer je pravna varnost še posebej občutljiva pravna dobrina. Splošno pravilo je, da je treba uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi dejanja. Izjema je dopustna tedaj, če se kazenski zakon po storitvi kaznivega dejanja enkrat ali večkrat spremeni in je novi ali pa eden izmed vmesnih (interimnih) zakonov za storilca milejši. Stvar presoje v konkretnem primeru je, kateri zakon je v resnici milejši.
V zvezi s kazenskim pravom se odpira tudi vprašanje, ali je v določenih primerih mogoče opredeliti kazniva dejanja in kazni za nazaj, če je storilcem mogoče očitati, da so storili zelo hude zločine, ki so bili že v času storitve v očitnem nasprotju s splošno uveljavljenimi pravnimi načeli in načeli človečnosti (npr. nüernberški proces, kjer so bili obsojeni nekateri najhujši vojni zločinci).
Dilema, ki se odpira je, ali je takšna retroaktivna opredelitev kaznivih dejanj dopustna. Na prvi pogled se zdi, kot da gre za kršitev temeljnega pravnega načela o vnaprejšnji določenosti kaznivega dejanja v zakonu (nullum crimen sine lege praevia = kaznivo dejanje, ki ga ni zakon vnaprej določil in zanj predpisal kazni, ne obstaja), kar je bil tudi eden izmed poglavitnih argumentov, na katere se je sklicevala obramba.
Če natanko pogledamo, so bila hudodelstva že v času, ko so bila izvršena, prepovedana z mednarodnimi konvencijami in s splošno uveljavljenimi načeli človečnosti Statut mednarodnega vojaškega sodišča torej hudodelstev ni na novo opredelil, šlo je le za to, da jih je kot pozitivno ne-pravo le podrobneje zamejil in operacionaliziral.
V nasprotnem primeru storilcem ne bi bilo mogoče soditi, ker bi bilo kršeno načelo zakonitosti, ki ima v kazenskem pravu še poseben pomen.
Retroaktivno veljavnost imajo lahko tudi interpretativni splošni pravni akti (npr. interpretativni zakoni), s katerimi njihov normodajalec poda splošno obvezno razlago že sprejetega in veljavnega pravnega akta. Gre za t. i. avtentično razlago, ki ima isto pravno moč kakor akt, ki ga razlaga.
Interpretativni in interpretirani pravni akt tvorita pomensko celoto, ki kot takšna tudi velja.
Večinsko stališče je, da ima interpretativni akt povratno moč, ki sega do trenutka, ko je interpretativni akt začel veljati.
4.MATERIALNO IN FORMALNO PRAVO
Razločevanje med materialnim in formalnim pravom upošteva zorni kot, pod katerim so urejene pravice in pravne dolžnosti pravnih subjektov.
MATERIALNO PRAVO – o njem govorimo če gre za pravice in pravne dolžnosti v primarnih (temeljnih) razmerjih med pravnimi subjekti.
Za to vrsto prava gre:
• pri pravicah in pravnih dolžnostih pravnih subjektov v pogodbenih razmerjih (npr. pri kupoprodajni pogodbi),
• v razmerjih med zakoncema,
• v razmerjih glede stvari (npr. pri lastninski pravici),
• v primerih zapovedanega in prepovedanega ravnanja pri posameznih kaznivih dejanjih,
• pri pravicah in dolžnostih državnih organov,
• pri temeljnih (ustavnih) pravicah in dolžnostih,
• pri pravicah in pravnih dolžnostih davčnih zavezancev in pristojnih finančnih organov.
Tipični pravni panogi materialnega prava sta civilno in kazensko (materialno) pravo.
Značilni »vmesni« pravni panogi sta upravno in mednarodno pravo.
FORMALNO PRAVO ureja:
• ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo),
• postopek, v katerem se pravice in pravne dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo (postopkovno pravo) in
• zunanjo spoznavno obliko, ki jo morajo imeti normativni pravni akti in pravna dejanja, da so pravno veljavna.
Formalnopravna pravila lahko pogojno označimo kot sekundarna pravna pravila, če s tem mislimo na to, da prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialnopravnih pravil, ki so gledano s tega zornega kota, primarna pravna pravila.
Svojska formalnopravna pravila so tista, ki urejajo posamezne vrste postopkov – prototipi postopkovnega prava so:
• civilno postopkovno (procesno) pravo,
• kazensko postopkovno (procesno) pravo,
• upravno postopkovno procesno pravo, ki se nanaša na:
splošni upravni postopek
posebne upravne postopke in
(sodni) upravni spor.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
RAZGLASITEV REZULTATOV PISNEGA DELA IZPITA
Razglasitvi bosta potekali po naslednjem razporedu:
od Andoljšek do Keček: v torek, 6. oktobra ob 8.30 v seminarski sobi 2,
od Korošec do Žegarac v torek, 6. oktobra ob 8.00 v seminarski sobi 2.
Če se Vam razglasitev prekriva s pisnim delom kakšnega drugega izpita, se na ustni zagovor zglasite pred ali po pisnem delu tega izpita.
Obe skupini v torek??? je to res???
Razglasitvi bosta potekali po naslednjem razporedu:
od Andoljšek do Keček: v torek, 6. oktobra ob 8.30 v seminarski sobi 2,
od Korošec do Žegarac v torek, 6. oktobra ob 8.00 v seminarski sobi 2.
Če se Vam razglasitev prekriva s pisnim delom kakšnega drugega izpita, se na ustni zagovor zglasite pred ali po pisnem delu tega izpita.
Obe skupini v torek??? je to res???
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Hmm..kje si pa to našel? Jaz sem mislila, da ima prva skupina v ponedeljek. Je pa res, da se je zelo slabo videlo kar je napisal na tabli.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
ja, novak je napisal prvo skupino v ponedeljek, na oglasni deski na netu pa pise, da sta obe v torek..komu verjet?
You never know how strong you are, until being strong is the only choice you have.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Novak je na tablo napisal obe skupini v torek. K sm jst prnesla izpit na mizo ga je ena vprašala, če je mislu pondelk, pa je reku da je očitno torek, če je on tko napisu.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
na tabli je pisal v torek za obe skupini
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Koliko točk je potrebnih za ustni izpit pri UVP?
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
5,5 točkentity napisal/-a:Koliko točk je potrebnih za ustni izpit pri UVP?
You never know how strong you are, until being strong is the only choice you have.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Najlepša hvala...
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
ja ja sigurno sta obe skupini u torek...je blo sicer nerazločno TO napisan in sm za usak slučaj ga uprašala ce je slučajno tist PO...in ja odgovor je biu da je očitn torek mišljen ce je tko napisan=P upam da se mu nism preveč zamerla
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
ne sekiraj se, itak je ze prej presodil po sliki v indeksu, ce si dovolj fotogenicna, da prides na ustnegaTejcha napisal/-a:ja ja sigurno sta obe skupini u torek...je blo sicer nerazločno TO napisan in sm za usak slučaj ga uprašala ce je slučajno tist PO...in ja odgovor je biu da je očitn torek mišljen ce je tko napisan=P upam da se mu nism preveč zamerla
You never know how strong you are, until being strong is the only choice you have.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Pozdrav,
1.Kje je seminarska soba 2 ? (klet (jasno ) nekaj sem zamutila s predavalnicami, pomanjkanje koncetracije, se opravičujem.)
2. Bi lahko prosim, prosim kdo napisal kaj prof. pri UVP radi sprašujejo? Vsakršna pomoč bi bila dobrodošla....
1.Kje je seminarska soba 2 ? (klet (jasno ) nekaj sem zamutila s predavalnicami, pomanjkanje koncetracije, se opravičujem.)
2. Bi lahko prosim, prosim kdo napisal kaj prof. pri UVP radi sprašujejo? Vsakršna pomoč bi bila dobrodošla....
Zadnjič spremenil entity, dne 06. Okt 2009 07:31, skupaj popravljeno 2 krat.
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
1. Kakšno je pa to vprašanje? Tam k so seminarji (v kleti) poišče sobo na kateri je številka 2...
2. Vprašanju iz poglavja "Pogledi na naravo prava" se na ustnem delu zelo težko izogneš! Iz ostalega dela snovi pa si lahko vprašana karkoli...
2. Vprašanju iz poglavja "Pogledi na naravo prava" se na ustnem delu zelo težko izogneš! Iz ostalega dela snovi pa si lahko vprašana karkoli...
Denny Crane
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Kaj so kej na ustnih spraševal???
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Mogoče kdo ve, če pravna odločba in pravovarstvena odločba pomenta isto in če ne, ka je razlika??
In pa če se pravno varstvo izvaja v pravovarstvenih postopkih?
hvala
In pa če se pravno varstvo izvaja v pravovarstvenih postopkih?
hvala
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Kje ste kaj s predavanji...?
(Redni in izredni)
(Redni in izredni)
Taja =) "Počasi se daleč pride!" XD
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Redni, pri Cerarju - popoldne:TaaYa napisal/-a:Kje ste kaj s predavanji...?
(Redni in izredni)
PRAVNA, POSLOVNA & DELIKTNA SPOSOBNOST...
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
Bi mogoče kdo prooosim pomagou odgovort na tole al pa saj prbližno nakazat kaj/kje bi to lahko bilo:
1. Razlika med avtentično in praktično razlago zakona
2. Integralni pogled na državo...a je to isto kok aristotlov integrativni pogled na državo?
3. pojasni državno organizacijo v ožjem in širšem pomenu. zakaj je ta delitev pomembna? - a ni drugač država v ožjem in širšem pomenu ne pa državna organizacija??
4. zakaj pravni red ne more obstajat brez ustanove pravnomočnosti.
5.ali je družinsko pravo zasebno ali javno?zakaj?
1. Razlika med avtentično in praktično razlago zakona
2. Integralni pogled na državo...a je to isto kok aristotlov integrativni pogled na državo?
3. pojasni državno organizacijo v ožjem in širšem pomenu. zakaj je ta delitev pomembna? - a ni drugač država v ožjem in širšem pomenu ne pa državna organizacija??
4. zakaj pravni red ne more obstajat brez ustanove pravnomočnosti.
5.ali je družinsko pravo zasebno ali javno?zakaj?
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
kje ste s predavanji popoldanci, pri cerarju končali?
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
2. integralni ni isto kot integrativniFleurette napisal/-a:Bi mogoče kdo prooosim pomagou odgovort na tole al pa saj prbližno nakazat kaj/kje bi to lahko bilo:
1. Razlika med avtentično in praktično razlago zakona
2. Integralni pogled na državo...a je to isto kok aristotlov integrativni pogled na državo?
3. pojasni državno organizacijo v ožjem in širšem pomenu. zakaj je ta delitev pomembna? - a ni drugač država v ožjem in širšem pomenu ne pa državna organizacija??
4. zakaj pravni red ne more obstajat brez ustanove pravnomočnosti.
5.ali je družinsko pravo zasebno ali javno?zakaj?
3. v širšem p.: družbena skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za splet ozemlja, prebivalstva in državne oblasti
v ožjem p. = DRŽAVNA OBLAST: gre za organizacij, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem, drž. oblast tako vodi družbo, oblast se pa potem deli še na teritorialno in personalno
5. zasebno, ker ureja osebna stanja posameznika (rojstvo, smrt, sklenitev zakonske zveze,...) - pri zasebnem pravu so subjekti enakopravni in uresničujejo lastne interese, pri javnem pa so podrejeni oz. nadrejeni in niso v enakovrednem razmerju
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
hvala ti za odgovore...sam kaj je potem integalni pogled? res ga nisem še nikjer zasledilaeldorado napisal/-a:2. integralni ni isto kot integrativni
Re: UVOD V PRAVOZNANSTVO
po pravic povedan nevem, ker ne sledim tok predavanjem..