Jade napisal/-a:Evo to sta današnja izpita:)
Vprašanja ob 9h
1. Prednosti in slabosti v sistem enotnosti državne oblasti, kdo se je opredelil za takšno družbeno oblast, v kateri državi se je razvila na takšen demokratičen način in zakaj se ni kot drugje razvila v totalitarizem.
2. Kaj ideja uredbodajno urejanje pa značilnosti, kam spadajo uredbe hierarhicno pa strjeno opiši kdo presoja ustavnost in zakonitost le teh.
3. Sodba, kakšen pravni vir je, sestavine, kdaj postane pravnomočna, razlike formalna materialna, pa če obstaja pravno sredstvo na pravnomočno sodbo
4. Tri razlike med naravnopravnim teorijami pa pravnim (zakonskim) pozitivizmom pa kako bi lahko opredelitev za eno ali drugo vplivala na pravnikovo delovanje.
Sem imela ta izpit, odgovarjala sem pa nekako takole:
1. Enotnost drž. oblasti, pomeni da so zakonodajna, izvršilna in sodna oblast združene v eni suvereni osebi oz organu.
Prednosti: lažje usklajevanje, hitrejši postopki
Slabosti: lahko pride do zlorab, ni vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij (+ kaj to je)
Za takšno oblast se je opredelil Rousseau.
Na demokratičen način se je razvil v Švici. Deluje, ker so predstavniki demokratično voljeni, politično odgovorni ljudstvu, njihovo delovanje je omejeno z zakoni.
2. Mislim, da je blo vpr. kaj je predmet uredbodajnega urejanja: družbena razmerja, ki se tako hitro spreminjajo, da jih je treba urejati sproti, se jih zaradi dinamičnosti družbe ne da urejati v zakonu. Uredbe urejajo podrobnosti.
Pol je blo kam spadajo hierarhično med PODZAKONSKIMI akti. So najvišje rangirane med podzakonskimi akti, nadrejene odredbam, pravilnikom in navodilom.
Če niso zakonite/ustavne se ugotovalja v presoji zakonitosti/ustavnosti pred US. Le to jih lahko nato odpravi (deluje ex tunc) ali razveljavi (ex nunc).
Pa napisala sem da lahko presojo sproži za to pristojen drž. organ (1/3 poslancev, predsednik republike,...) ali pa posameznik, kateremu je bilo z uredbo poseženo v pravice in je izkazal pravni interes.
3. Sodba je posamični oblastni pravni akt.
Sestavine: uvod, izrek ali dispozitiv, obrazložitev, pravni pouk (pa na približno kaj vsebujejo).
Pravnomočna je. ko se jo ne da več izpodbijat z rednimi pravnimi sredstvi (formlana pravnomočnost) in pa ko njena vsebina zavezuje stranke in organe v postopku (materialna pravnomočnost).
Obstajajo izredna pravna sredstva (ponavadi rok 15 dni, predpisan postopek,...). Z njimi se lahko zahteva obnova postopka, revizija,...
4. Naravnopravniki zagovarjajo, da je možno spoznat pravo z razumom, pri pozitivistih to ni nujno. Pozitivisti, da mora bit pravo zapisano, naravnopravniki ne. Naravno pravo naj bi bilo večno in vsebinsko pravilno, pozitivno se spreminja,...itd.
Pomembno za pravnika, da ne deluje zgolj po črki zakona (pozitivizem), ima širši pogled na stvari,... itd.
Nevem, kok je to ravno pravilno, komentarji dobrodošli.