Pravnica.net

Sistem zavor in ravnovesij (checks and balances) sigurno spada h pravoznanstvu. Sej mate celo poglavje o oblikah držav - tam ko so oblike državne oblasti zihr piše kaj o tem. Je pa to res najlažja stvar, k jo boste itak še miljonkrat slišal tut pr drugih predmetih (ustava, primerjalc...). Tut v skripti je čist fajn razložen
Uredbe v Franciji pa res ne vem kje so najdl. Se res ne spomnem, da bi to pri UVP kdaj znala... Mogoče pri PUP, ampak pri UVP pa res ne...

A lahko kdo napiše ob kateri uri je izpit iz UVP ker za enkrat na strani PF tega še nisem zasledila in mogoče spet ne bodo objavel kot so pri ekonomiji pozabil.

Hvala za informacijo.

Kaj pomeni diskrecijska pravica

Izpit dne, 1.6.2009 bo za vse ob 9h po razporedu:
siva: A - L
rdeča: M - Ž

To je pravica da pristojni državni organi odločajo po prostem preudarku. To je pr dispozicijah ki omogočajo prosti preudarek

Med učenjem sem našel uredbe v Franciji!
Teorija prava, str. 319 in 320:
'Od uredbe kot izvršilnega predpisa moramo razločevati uredbe z zakonsko močjo, ki jih je mogoče izdajati namesto zakona v primeru in na področjih, ki jih predvidevata ustava ali pa zakon (delegirana zakonodaja). Te vrste uredbe se vsaj de facto uveljavljajo v kriznih obdobjih, v nekaterih državah (npr. v Franciji) pa je celo ustavno predvideno, da lahko vlada (s tako imenovanimi avtonomnimi uredbami) ureja vse tiste zadeve, ki niso v izrecno določeni pristojnosti zakonodajalca, ali pa da dobi časovno in vsebinsko omejeno pooblastilo za izdajanje uredb, s katerimi nadomešča zakone (čl. 37 in 38 francoske ustave). Večinsko stališče je, da kakršnakoli delegirana zakonodaja ni združljiva s parlamentarnim sistemom državne oblasti. Iz razlogov, ki so bili že navedeni, je to stališče več kakor prepričljivo.'

Se pravi je v Sloveniji uredba le izvršilni predpis, ki mora za svojo izdajo nujno imeti pooblastilo v zakonu, medtem ko v Franciji vlada lahko izdaja avtonomne uredbe in z njimi ureja zadeve, ki niso v izrecno določeni pristojnosti zakonodajalca (katere so takšne zadeve?) ali pa namesto zakonodajalca izdaja uredbe z zakonsko močjo.

Sicer pa si nisem mislil, da Novak na ustnih tako natančno sprašuje.

Mi lahko nekdo pove kako naj bi se odgovorilo na vprašanje: Kateri vrsti pravnih oseb poznamo?
Moraš tukaj napisati obe delitvi? Sklepam, da zato, ker piše kateri vrsti... da moraš napisati le delitev po rimskopravnem izročilu in delitev na javne in zasebne... ?

katera dva pogleda na državo ločimo?
katera pogleda sta tu mišljena??

Žiga napisal/-a:Mi lahko nekdo pove kako naj bi se odgovorilo na vprašanje: Kateri vrsti pravnih oseb poznamo?
Moraš tukaj napisati obe delitvi? Sklepam, da zato, ker piše kateri vrsti... da moraš napisati le delitev po rimskopravnem izročilu in delitev na javne in zasebne... ?

mogoče so pa misll na ustanove pa korporacije? jst bi napisala obe delitvi, eno bi zbrala kot osnovno pol pa poveš, da obstaja še ta druga pa se izogneš problemu kukr sm opazla na kolokviju, količina napisanga šteje

Jaz tud mislim, da sta mišljeni korporacija in ustanova. In potem pač napišeš, da je korporacija pravna oseba, ki je odraz povezave med večimi osebami (društvo, gospodarska družba), ustanova pa je pravna oseba, ki obsega določeno premoženje, ki naj uresničuje določen namen.

Je pa res, da če se spomniš, da se deli še na pravne osebe javnega prava (ki jih ustanavlja država in imajo oblastno upravičenje opravljati javne naloge, dejavnosti in službe) in pravne osebe zasebnega prava (ustanavljajo jih posamezniki in neoblastni subjekti, njihov namen pa je zadovoljevanje zasebnih interesov) ni nič narobe. Možno, da bi ti šele po obeh delitvah dali vse točke.

Ja, meni se je tudi to zdelo smiselno, bolje napisat preveč kot premalo

Dexter napisal/-a:Jaz tud mislim, da sta mišljeni korporacija in ustanova. In potem pač napišeš, da je korporacija pravna oseba, ki je odraz povezave med večimi osebami (društvo, gospodarska družba), ustanova pa je pravna oseba, ki obsega določeno premoženje, ki naj uresničuje določen namen.

Je pa res, da če se spomniš, da se deli še na pravne osebe javnega prava (ki jih ustanavlja država in imajo oblastno upravičenje opravljati javne naloge, dejavnosti in službe) in pravne osebe zasebnega prava (ustanavljajo jih posamezniki in neoblastni subjekti, njihov namen pa je zadovoljevanje zasebnih interesov) ni nič narobe. Možno, da bi ti šele po obeh delitvah dali vse točke.

Še dobr, da mamo tebe na forumu, da vse tkole podrobno napišš
Maš pa velik časa, da skos tkole lepo odgovarjaš in sodeluješ tudi na forumu!
Socialno življenje in druženje ti ne dišita

sm00sh napisal/-a:Socialno življenje in druženje ti ne dišita

Od kje ti pa to?

mene pa zanima, ce so odgovori na izpitna vprasanja, ki so objavljeni v tej temi par strani nazaj ok? se eni so objavljeni pa v literaturi..?

ups, niso v tej temi, ampak v temi UVOD V PRAVOZNANSTVO

Danes smo mel mi ob 9h tole:

1. Strnjeno opišite državljanstvo in opišite, kako ga določena oseba pridobi.
2. Opišite razliko med pravno in deliktno sposobnostjo. Ali ima lahko subjekt deliktno sposobnost, če ni pravno sposoben?
3. Razlike med ustavo in zakonom, opišite na podlagi vsebinskih in oblikovnih zbnačilnosti.
4. Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Ali bi sodišče moralo razveljaviti zakonskio zvezo, ki je bila sklenjena, ko je bil eden izmed zakoncev še v registrirani zakonski zvezi? Kateri argument bi moralo uporabiti?


Prve tri so ble kul, edin pr četrti ne vem kako bo... Upam na 6 ali 7....

Pri 4. vprašanju sta verjetno ARGUMENTUM A COHAERENTIA.

Pr drugi skupini je blo 4. vprašanje, ali lahko državni svet tudi vlaga amandmaje poleg tega, da lahko predlaga zakone državnemu zboru. Katera dva argumenta sta bila? Mogoče ARGUMENTUM A MAIORI AD MINUS in ARGUMENTUM A FORTIORI

costello napisal/-a:Danes smo mel mi ob 9h tole:

1. Strnjeno opišite državljanstvo in opišite, kako ga določena oseba pridobi.
2. Opišite razliko med pravno in deliktno sposobnostjo. Ali ima lahko subjekt deliktno sposobnost, če ni pravno sposoben?
3. Razlike med ustavo in zakonom, opišite na podlagi vsebinskih in oblikovnih zbnačilnosti.
4. Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Ali bi sodišče moralo razveljaviti zakonskio zvezo, ki je bila sklenjena, ko je bil eden izmed zakoncev še v registrirani zakonski zvezi? Kateri argument bi moralo uporabiti?


Prve tri so ble kul, edin pr četrti ne vem kako bo... Upam na 6 ali 7....

mel tut js to..

1 - nabijanje na splošno
2 - sej je pravna sposobnost podobn kot poslovna sposobnost?:$
3 - nabijanje iz Ustave
4 - tri argumente sm slišu in trije so bli dobri, pomoje še vedno najbl paše d je zveza neveljauna, pač argument teleološke redukcije, sklepaš d je registrirana istospolna zveza enaka za ta primer kot zakonska, torej prekrita pravna praznina, prebijanje....

vaša verzija?
kdaj bodo že rezultati?

Bi bil lahko odgovor na zadnje vprašanje argumentum a fortifori. To tisti test od istospolne in zakonske zveze.


Edit: Koliko točk je teba za ustni?

sej tle dvomm d lahko rečeš d je sam en način pravilen.. mogl bi bit d če znaš dobr obrazložit svojo izbiro je prou.. otherwise it's just unfair

pravna pa poslovna sposobnost je drgač čist neki druzga.

Pravna je sposoben biti subjekt pravic in dolžnosti.
Poslovna je pa bit sposoben sklepat veljavne pravne posle.

4. Je možno, da gre za argumentum a contrario? Dala sem, da ne bi moral razveljaviti zakonske zveze, saj ni bil eden izmed zakoncev poročen, ampak samo v istospolni skupnosti.

UVP imam sicer že narejen zato vam lahko povem da ste lahko pisali različne argumente in če ste to dobro utelemljili boste dobili pike. Mimogrede je bil tole izjemno lahek izpit.

A ni dal noben da je analogija mogoče?
Je bil lahek ja,zato si pa hitr kje kakšno bedarijo napisal vsaj jz...

To je pa res, da je če izpit lahek prej kakšno neumnost nardiš kot če je težek. Sama sem nardila UVP ko mi je bil osebno najblj težak.