Uvod v pravoznanstvo

[Tejcha]

11. Katere pravne akte poleg zakona se objavljamo v UL?
V uredbenem delu so objavljeni: ustava, zakoni in drugi akti državnega zbora, akti državnega sveta, akti predsednika republike, predpisi in drugi akti vlade in ministrstev, splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, predpisi in drugi akti lokalnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti in drugi akti, za katere tako določa zakon ali drug predpis.
V delu uradnega glasila Uradni list Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe najdete z zakonom ali vladno uredbo ratificirane mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, akte Državnega zbora o notifikaciji nasledstva mednarodnih pogodb in obvestila Ministrstva za zunanje zadeve o začetku oziroma prenehanju veljavnosti mednarodnih pogodb.

vir: http://www.uradni-list.si/4/info

evo keki:) direkt iz ul website-a:)

[Dexter]

Danes sem cel dan porabil, da sem s pomočjo Teorije prava dopolnjeval skripto, v naslednjih dveh dneh pa bom probal skripto še dvakrat prebrat in to bo to.

Sicer pa sem na računalnik naredil na 6 straneh zapiske iz knjige Uvod v pravoznanstvo od strani 59 do 118 in še vse (oziroma najbrž še preveč) kar je treba pri pravoznanstvu vedeti o EU na eni strani, če bo slučajno komu koristilo.

[makalonca]

hvala za tole dexter

[Roxy]

...

[Žiga]

Ja, jaz sem tudi ugotovoil da se je najboljše učit s skripto in knjigo, kjer imam že vse podčrtano od kolokvija in od predavanj, tako da skripta + knjiga = juhuhu

[aTc]

Dexter res super izpiski, hvala za tole
drugače pa imam še par vprašanj, če mogoče kdo ve odg:
-temeljna razlika med življenjskim primerom in konkretnim dejanskim stanom?
-temeljni vidiki stopnjevitosti prava (v katerem poglavju je to? )
-kako vsebina normativnega pravnega akta vpliva na njegovo obliko?
-POGLAVITNA RAZLIKA med pravno diskontinuiteto iz leta 1945/46 in pravno kontinuiteto iz leta 1991?

[-Špela-]

- Stopnjevitost prava je na začetku Pravnih virov (str 279). Teorija stopnjevitosti p. govori o tem, da si pravo samo določa lastno ustvarjanje - predvideva kako naj nastaja in kako so deli med seboj usklajeni. Praviloma naj bi bili usi p. akti ob enem akti ustvarjanja in akti uporabljanja prava. Izjemi sta ustava (ki je samo akt ustvarjanja prava) in materialni akt (ki je samo akt uporabljanja prava - pravno pravilo uresničuje v konkretnih primerih). Nižja pravna stopnja vedno normativno konkretizira višjo.

- Diskontinuiteta: vez s prejšnjim sistemom je bila prekinjena z ustreznim odlokom in zakonom o razveljavitvi predpisov. Prejšnji pravni predpisi (predpisi, ki so jih na območju FLRJ izdali organi oblasti okupatorjev) so bili razglašeni za neobstoječe. Zakon je v konkretnih neurejenih razmerjih napotil na predvojna pravna pravila, če ta niso bila v nasprotju z novo ureditvijo.
Kontiniuteta: prej veljavni pravni viri ostanejo v veljavi, če ne nesprotujejo (slovenskemu) pravnemu redu.

[Tejcha]

bi lahko prosim kdo razložil tale primer:

Predsednik določenega odbora lahko pred začetkom seje umakne iz dnevnega reda posamezne zadeve. Ali lahko torej umakne tudi več zadev? S katerim razlagalnim argumentom bi to razložili? S katerim argumentom bi prišli do drugačnega sklepanja?

[lunca_]

Jaz bi dala argumentum a fortiori...sklepanje od manjšega na večje oz.a minori ad maius.do nasprotnega bi prišli pa z sklepanjem z večjega na manjše?

[Dexter]

Jaz bi dala argumentum a fortiori...sklepanje od manjšega na večje oz.a minori ad maius.do nasprotnega bi prišli pa z sklepanjem z večjega na manjše?

Ja, jaz bi za prvi del odgovora tudi dal argumentum a fortiori (argumentum a minori ad maius).
Do drugačnega sklepanja bi pa prišli, če bi rekli, da se lahko z dnevnega reda vzame samo posamezne zadeve in jih ne more več. Se pravi, da to pravno pravilo velja samo za ta dejanski stan in nič drugega. Zato mi je prvo padlo na misel argument teleološke redukcije, se pravi da velja pravilo samo in izključno za to kot piše. Ampak ta argument je kar vem zelo redek, kar je edina stvar, ki mi daje pomisleke ... Ne vem, dajem v dodaten razmislek še drugim.

[ragezor]

teleološka redukcija pravzaprav odstopi od očitnega jezikovnega pomena, ustvari izjemo

z argumentum a contrario bi dosegli ravno nasprotno.

[aTc]

teleološka redukcija pravzaprav odstopi od očitnega jezikovnega pomena, ustvari izjemo

je tako!

[sunshine]

jst mam tri vprašanja

- a bi mi lahko samo kšn povedov, če je v kateri od obeh knjig kakšna snov, ki je ni v skripti Država, ampak je usen dostkrat na izpitih..sm prebrala Teorijo prava že mal cajta nazaj pa mi nč ne pride na pamet

- kok je kej treba znat te EU zadeve?

- a bi mi lahko kšn "po domače" razložu popolno analogijo

[-Špela-]

Dexter res super izpiski, hvala za tole
drugače pa imam še par vprašanj, če mogoče kdo ve odg:
-temeljna razlika med življenjskim primerom in konkretnim dejanskim stanom?
-temeljni vidiki stopnjevitosti prava (v katerem poglavju je to? )
-kako vsebina normativnega pravnega akta vpliva na njegovo obliko?
-POGLAVITNA RAZLIKA med pravno diskontinuiteto iz leta 1945/46 in pravno kontinuiteto iz leta 1991?

Še tole razliko med življenskim primerom in konkretnik dejanskim stanom sm lih najdla.
Življenski primer je del družbene resničnosti. Je primer, ki se je zgodil v določenem času in prostoru, vendar kot celota ni pomemben za pravo in pravno odločitev. Konkreten dejanski stan pa je del življenskega primera; to so sporna in pravno pomembna dejstva. Dobimo ga če ovrednotimo dejstva, ki sestavljajo življenski primer.

[lunca_]

Hmmm ja mogoče bi pa res lahko bil argumentum a contrario? Ker velja samo v primeru da imata pravni pravili točno določene enake predpostavke, če teh predpostavk ni, sklepamo da za drugi (neurejeni) primer to ne velja?
(nevem nič drugega mi ne pade na pamet )

Drugače pa a zna kdo dat kakšen lep primer kako prepoznamo kdaj gre za zakonsko analogijo ter kdaj za pravno analogijo?

[Dexter]

Hmmm ja mogoče bi pa res lahko bil argumentum a contrario?

Jaaa ... ! Pomoje bo kar ta!

Drugače pa a zna kdo dat kakšen lep primer kako prepoznamo kdaj gre za zakonsko analogijo ter kdaj za pravno analogijo?

V Teoriji prava tako piše:
-Zakonska analogija: pravila o izločitvi sodnikov se uporabijo tudi za izločitev strokovnih sodelavcev za tista postopkovna dejanja, ki jih strokovni sodelavci ne smejo upravljati
-Pravna analogija: določbe o ugotavljanju četovstva se uporabljajo tudi za ugotavljanje materinstva

Jaz sicer neke očitne razlike ne vidim. Ampak pravna analogija je pač širši pojem in dostikrat pri njej izhajamo kar iz pravnih načel. Nekega očitnega primera pa res ne znam dat.

[Tejcha]

hvala za predloge:D
sem pa našla primer med vajami in namreč iz 'razlaga pravnih aktov III.' in je primer dan pod argumentum a fortiori- sklepanje od manjšega navečje.
mi lahko kdo po domače razloži zakaj je tako?

[Dexter]

Jaz imam vprašanje!
Kako pomembnost normativnega pravnega akta vpliva na oblikovne sestavine normativnega pravnega akta? Nekako si ne znam pravilno predstavljati kaj je mišljeno ...

Sicer pa sem bil SPET ustvarjalen na računalniku in sem vsa možna vprašanja, ki so se do zdaj pojavila na izpitu skrčil v kratek pregled snovi in jih razvrstil kronološko po poglavjih in še vrstno kakor se pojavljajo v tistem poglavju. Sicer malo pozno, ampak ravno prav za ponoviti snov.

[aTc]

ja jaz tudi čisto ne razumem tega vprašanja...mogoče to da je akt pomembnejši če ga izda višji državni organ in če ima višjo stopnjo pravne veljave in če je pač akt sprejet v kakem strožjem postopku kot ostali?? nevem, tudi sama si nisem točn predstavljala kaj točno je mišljeno s tem vprašanjem

[aTc]

v čem so temeljne značilnosti pravnega pogleda na državo?- a mormo tukaj navest une tri poglede (Kant, Jellinek, Kelsen)??

[-Špela-]

Ja, js bi tut rekla, da gre za to, da vsebina (torej s tem pomembnost) normativnega p. akta vpliva na to:
- kdo je pristojni subjekt, ki akt sprejeme
- v kakšnem pravnem postopku
- s katerim zunanjim sredstvom je izjavljen.

[Godzila]

Jaz imam vprašanje!
Kako pomembnost normativnega pravnega akta vpliva na oblikovne sestavine normativnega pravnega akta? Nekako si ne znam pravilno predstavljati kaj je mišljeno ...

Sicer pa sem bil SPET ustvarjalen na računalniku in sem vsa možna vprašanja, ki so se do zdaj pojavila na izpitu skrčil v kratek pregled snovi in jih razvrstil kronološko po poglavjih in še vrstno kakor se pojavljajo v tistem poglavju. Sicer malo pozno, ampak ravno prav za ponoviti snov.

Cenim tvoj trud, a bi imel še veliko večjo veljavo z dopisanimi odgovori.

[lunca_]

Kako pomembnost normativnega pravnega akta vpliva na oblikovne sestavine normativnega pravnega akta?
Mislim da je treba tuki povedat to kar je napisal/a aTc. Oz. sem skor 100% ker drugega ni možno .

Glede pravnega pogleda na državo, ja je treba tiste tri omenit.

A mogoč kdo zna po domače razložit sistematsko razlago, in na primeru pokazati kaj je zunanji in kaj notranji sistem?

[Dexter]

Cenim tvoj trud, a bi imel še veliko večjo veljavo z dopisanimi odgovori.

Aja? Nisem vedel, se iskreno opravičujem! Bom do naslednjega izpitnega roka (25. 6.) še probal odgovoriti na vprašanja.

[aTc]

Cenim tvoj trud, a bi imel še veliko večjo veljavo z dopisanimi odgovori.

Aja? Nisem vedel, se iskreno opravičujem! Bom do naslednjega izpitnega roka (25. 6.) še probal odgovoriti na vprašanja.

upajmo da jih takrat ne bomo rabli