Zdravo,
Učim se pravoznanstvo in sem naletel na eno dilemo (saj ne, da je prva, še preveč jih je )
Najprej me zanima, če bi znal kdo razložiti razliko med pravnim virom in noramtivnim pravnim aktom?
Drugo je pa tole avtonomno in heteronomno urejanje.
V Teoriji prava piše, da avtonomen je akt takrat, ko subjekti soglašajo z njim, ga imajo za svojega. Heteronomen pa takrat, ko ne soglašajo z njim (in ga sprejme tuja volja).
Potem pa najprej opisuje merila za razločevanje med heteronomnimi in avtonomnimi. 1. merilo je subjekti pravnega urejanja, in potem pravi, da je pri tem merilu pomembna tudi količina pravodajne moči. In da so se takšni centri pravodajne moči uveljavljali v fevdalni družbi (npr. plemiške avtonomije, mestne avtonomije in različne vrste avtonomij na podeželju), ampak a niso bili takratni ljudje zelo nezadovoljni in so gospode ravnali z njimi bolj kot z nekimi sužnji? Torej, če je bila to avtonomija, so nezadovoljni ljudje vseeno soglašali z takratnimi akti, ali kako??? Malo me bega tole no... Razumem da je bila avtonomija v smislu samouprave, ampak mislim da je na prejšnjih straneh on z avtonomijo pri akti želel povedat stopnjo soglašanja z akti (kot sem že prej napisal)... Če kdo ve, bi zelo cenil.
Hvala
Avtonomno in heteronomno urejanje
akad. prof. dr. Marijan Pavčnik, doc. dr. Aleš Novak
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Pojdi na
- Splošno
- ↳ Debata
- ↳ Fakulteta in pravo
- ↳ Literatura
- ↳ Druženje
- ↳ Zaposlitev
- 1. letnik
- ↳ Rimsko pravo
- ↳ Ustavno pravo
- ↳ Uvod v pravoznanstvo
- ↳ Ekonomija
- ↳ Pravna zgodovina
- ↳ Sociologija prava
- ↳ Uvod v civilno pravo
- ↳ Evropsko ustavno pravo
- ↳ Ostalo
- 2. letnik
- ↳ Kazensko pravo
- ↳ Kazensko procesno pravo
- ↳ Delovno pravo
- ↳ Pravo in ekonomika EU
- ↳ Finance
- ↳ Družinsko pravo
- ↳ Pravo socialne varnosti
- ↳ Ostalo
- 3. letnik
- ↳ Civilno pravo
- ↳ Civilno procesno pravo
- ↳ Gospodarsko pravo
- ↳ Korporacijsko pravo
- ↳ Angleška pravna terminologija
- ↳ Nemška pravna terminologija
- ↳ Ostalo
- 4. letnik
- ↳ Mednarodno javno pravo
- ↳ Upravno pravo
- ↳ Javna uprava
- ↳ Upravno procesno pravo
- ↳ Davčno pravo
- ↳ Ekonomska analiza prava
- ↳ Pravo varstva okolja
- ↳ Ostalo
- Izbirni predmeti
- ↳ Splošno
- ↳ Arbitražno pravo in ARS
- ↳ Bančništvo, zavarovalništvo ter finančni trgi
- ↳ Civilno medicinsko pravo
- ↳ Diplomatsko in konzularno pravo
- ↳ Evropsko pravo človekovih pravic
- ↳ Evropsko zasebno pravo
- ↳ Francoska pravna terminologija
- ↳ Gospodarsko kazensko pravo
- ↳ Insolvenčno pravo
- ↳ Italijanska pravna terminologija
- ↳ Izbrana poglavja iz zgodovine kazenskega prava
- ↳ Izvršilno kazensko pravo
- ↳ Javne službe in pravo EU
- ↳ Kriminalistika
- ↳ Mednarodno in evropsko delovno pravo
- ↳ Nomotehnika
- ↳ Pomorsko mednarodno pravo
- ↳ Postopek reševanja delovnih in socialnih sporov
- ↳ Pravo intelektualne lastnine
- ↳ Pravo o prekrških
- ↳ Pravo reguliranih sektorjev
- ↳ Statistične metode družboslovnega raziskovanja
- ↳ Upravne institucije
- ↳ Uvod v primerjalno pravo
- ↳ Varstvo pravic v razmerju do javne oblasti
- ↳ Volilno in parlamentarno pravo
- ↳ Zgodovina evropskih civilnih kodifikacij
- Podiplomski študij
- ↳ Magistrski študijski program
- ↳ Doktorski študijski program
- ↳ Pravniški državni izpit
- Stari programi
- ↳ Statistika
- ↳ Primerjalno ustavno pravo
- ↳ Gospodarski sistem in politika
- ↳ Dedno pravo
- ↳ Stvarno pravo
- ↳ Obligacijsko pravo
- ↳ Filozofija prava
- ↳ Mednarodno zasebno pravo
- ↳ Pravo Evropske unije