Izpit september 2010
Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Izpit september 2010
Lp. In se bliž 10.9. Kolk nas gre kj pisat?
Mam kr že zdej eno upr. in sicer kakšn je generalno in specialno preventivni namen kazni?
Mam kr že zdej eno upr. in sicer kakšn je generalno in specialno preventivni namen kazni?
Re: Izpit september 2010
Generalno-preventivni namen kazni je, da med subjekti družbe spodbuja prepričanje, da storitev kaznivega dejanja ni dopustna ter da prispeva k večji ozaveščenosti ljudi o tem, da pravnih pravil ne smemo kršiti.-odvračanje od storitve kaz. dejanja
Specialno preventivni namen kazni pa je, da storilca kaznivega dejanja kaznuje ter ga z kaznijo odvrača od ponovne storitve kaz. dejanja.
Specialno preventivni namen kazni pa je, da storilca kaznivega dejanja kaznuje ter ga z kaznijo odvrača od ponovne storitve kaz. dejanja.
Re: Izpit september 2010
ok hvala sam ena dilema mi še ostaja: Zakaj mamo pol še povračilni(kaznovalni) namen kazni? a to je isto pol kt spec-preventivni?
Re: Izpit september 2010
A mi lahko nekdo prosim razloži pa mal poveže abstraktno in konkretno pravico? Pa kaj je to abstraktno upravičenje?
A teorije o teh pravicah je tud treba vedet? Kaj pa teorije o pravni osebnosti (tiste, ki jo zanikajo, tiste, ki jo priznavajo)?
A teorije o teh pravicah je tud treba vedet? Kaj pa teorije o pravni osebnosti (tiste, ki jo zanikajo, tiste, ki jo priznavajo)?
Re: Izpit september 2010
Abstraktna je pravica, ki temelji na abstraktnem upravičenju, konkretna pa izvira iz konkretnega dejanskega primera, ki temelji na abstraktnem upravičenju.
To maš v knjigi kar sodbor napisano, teorije je dobro, če znaš jaz sem jih imel na ustnem.
To maš v knjigi kar sodbor napisano, teorije je dobro, če znaš jaz sem jih imel na ustnem.
Si vis pacem para bellum
Re: Izpit september 2010
meni neki ni čist jasn: a če nekdo sam povzroči neprištevnost(recimo se ga napije) in pol enga ubije, je krivdno odgovoren po KP? po CP je.
Re: Izpit september 2010
kaj sta pa temeljni sestavini pravice?
Re: Izpit september 2010
Abstraktno upravičenje in pravovarstveni zahtevek. Pa saj to je v knjigi lepo napisano...(In v obeh skriptah )
Si vis pacem para bellum
Re: Izpit september 2010
Hej a ve kdo kakšne so slabosti pravne enakosti? hvala, lp
Re: Izpit september 2010
To vprašanje glede slabosti pr. enakosti se na forumu pogosto ponavlja....ampak v knjigi ne vem č sploh omenja to....mogoče je mišljeno pač to, da ker moramo vse subjekte obravnavati enako pred pravom potem v primeru, da imamo nekega serijskega zločinca, mu moramo zagotoviti enake pravice kakor drugim(nedolžnim)-npr. možnost obrambe, pravica do tel.klica, odvetnika, itd., čeprav moralno si tega ne zasluži...boo:)
Re: Izpit september 2010
Aha tnx:) mja sm vidla da je že ena neki odgovarjala kao da misli, da jeto u stilu : neupoštevanje nekaterih osebnih okoliščin in lastnosti posameznika, zaradi katerih je lahko to načelo v konfliktu z načelom pravičnosti... sej verjetno bo kej takega:) nism niti js nikjer u knjigi alpa skripti zasledila odgovora na to vpr.
Re: Izpit september 2010
V knjigi mogoče res ne, na izpitu pa.dragoxxx napisal/-a:To vprašanje glede slabosti pr. enakosti se na forumu pogosto ponavlja....ampak v knjigi ne vem č sploh omenja to
Mene zanima neki glede pravnomočnosti.
Pravnomočnost preprečuje, da bi bilo mogoče še enkrat odločati o isti zadevi. Potem imamo pa še subjektivno in objektivno pravnomočnost (poleg formalne in materialne), kjer pa pri objektivni piše, da ni dopustna za upravne odločbe, ker bi bila neživljenjska in bi pomenila, da pristojni državni organi o istem predmetu v nobenem primeru ne smejo pravno (a je tle mogoče mišljeno ponovno?) odločati. Bilo bi neutemeljeno, če pristojni državni organ ne bi smel kasneje ugodneje odločiti v stvari, ki je že bila odločena.
Kako gre to skupi zdej?
A je izredna pravna sredstva tud dobro znat (poleg tega, da jih našteješ)? Jaz zaenkrat znam samo pomilostitev pa amnestijo, a je treba ostale tud? So mi nekako odveč.
Kako vi napredujete? A se po skripti učite?
Re: Izpit september 2010
Hm verjetno je mišjeno ponovno ja...
naprimer upravni spor, ustavna pritožba... imaš o tem tudi v knjigi od ustave na str. 94 ;D
naprimer upravni spor, ustavna pritožba... imaš o tem tudi v knjigi od ustave na str. 94 ;D
Re: Izpit september 2010
no sej ta upravni spor, ustavna pritožba sta tudi izredna pravna sredstva...
Re: Izpit september 2010
Mi lahko kdo pomaga?
Primer:
A se je nahajal v nakupovalnem centru City park. Ogledoval si menove moške plašče znamke Boss. Plašč mu je bil zelo všeč, zato ga je tudi pomeril, pri čemer mu je popolnoma ustrezal. Ko se je prodajalka ukvarjala z drugo stranko je A hotel smukniti mimo blagajne, ne da bi plašč tudi plačal, saj je menil, da ga nihče ne bo opazil. Kljub zvoku detektorja na izhodu iz trgovine, se je pognal proti izhodu iz nakupovalnega centra. Kmalu ga je prijel varnostnik, ki je tudi poklical policijo. Ta je napisala kazensko ovadbo državnemu tožilstvu in nato je prišlo do sojenja po 204.čl KZ (kaznivo dejanje Tatvina), ki se glasi: " Kdor uzame komu tuo preično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporo, do treh let."
Na podlagi gornjih podatkov odločite kot sodnik/sodnica v kazenskem postopku z uporabo deduktivnega silogističnega sklepanja.
Kdo mogoče ve kako bi ta sestavek (silogistično sklepanje) izgledalo. Razumem da gre za zgornjo in spodnje premiso in nato sklep, ampak se mi ne sanja kako to izgleda na konkretnem primeru... prosim za pomoč
In še eno vprašanje... Kaj so nosilni in kaj postranski razlogi za odločitev v sodbi...
Hvala že vnaprej!
Špela
Primer:
A se je nahajal v nakupovalnem centru City park. Ogledoval si menove moške plašče znamke Boss. Plašč mu je bil zelo všeč, zato ga je tudi pomeril, pri čemer mu je popolnoma ustrezal. Ko se je prodajalka ukvarjala z drugo stranko je A hotel smukniti mimo blagajne, ne da bi plašč tudi plačal, saj je menil, da ga nihče ne bo opazil. Kljub zvoku detektorja na izhodu iz trgovine, se je pognal proti izhodu iz nakupovalnega centra. Kmalu ga je prijel varnostnik, ki je tudi poklical policijo. Ta je napisala kazensko ovadbo državnemu tožilstvu in nato je prišlo do sojenja po 204.čl KZ (kaznivo dejanje Tatvina), ki se glasi: " Kdor uzame komu tuo preično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporo, do treh let."
Na podlagi gornjih podatkov odločite kot sodnik/sodnica v kazenskem postopku z uporabo deduktivnega silogističnega sklepanja.
Kdo mogoče ve kako bi ta sestavek (silogistično sklepanje) izgledalo. Razumem da gre za zgornjo in spodnje premiso in nato sklep, ampak se mi ne sanja kako to izgleda na konkretnem primeru... prosim za pomoč
In še eno vprašanje... Kaj so nosilni in kaj postranski razlogi za odločitev v sodbi...
Hvala že vnaprej!
Špela
Re: Izpit september 2010
Js bi rekla..spelcaaa napisal/-a:Mi lahko kdo pomaga?
Primer:
A se je nahajal v nakupovalnem centru City park. Ogledoval si menove moške plašče znamke Boss. Plašč mu je bil zelo všeč, zato ga je tudi pomeril, pri čemer mu je popolnoma ustrezal. Ko se je prodajalka ukvarjala z drugo stranko je A hotel smukniti mimo blagajne, ne da bi plašč tudi plačal, saj je menil, da ga nihče ne bo opazil. Kljub zvoku detektorja na izhodu iz trgovine, se je pognal proti izhodu iz nakupovalnega centra. Kmalu ga je prijel varnostnik, ki je tudi poklical policijo. Ta je napisala kazensko ovadbo državnemu tožilstvu in nato je prišlo do sojenja po 204.čl KZ (kaznivo dejanje Tatvina), ki se glasi: " Kdor uzame komu tuo preično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporo, do treh let."
Na podlagi gornjih podatkov odločite kot sodnik/sodnica v kazenskem postopku z uporabo deduktivnega silogističnega sklepanja.
Kdo mogoče ve kako bi ta sestavek (silogistično sklepanje) izgledalo. Razumem da gre za zgornjo in spodnje premiso in nato sklep, ampak se mi ne sanja kako to izgleda na konkretnem primeru... prosim za pomoč
Zgornja premisa (abstraktni dejanski stan): Kdor uzame komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom, do treh let.
Spodnja premisa (konkretni dejanski stan, ki izvira iz življenjskega primera): A je vzel tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil.
Conclusio, ki v tem primeru ustreza sodbi: A se kaznuje z zaporom do treh let. (Ker konkretni dejanski stan ustreza abstraktnemu)
Sam da napišeš lepš in v stavkih
''My country is the world and my religion is to do good.''
Thomas Paine
Thomas Paine
Re: Izpit september 2010
NAJNAJNAJLEPŠA HVALA:)
Re: Izpit september 2010
Se komu mogoče sanja o nosilnih in postranskih razlogih za odločitev o sodbi?
Re: Izpit september 2010
ratio decidendi - je razlog za odločitev v konkretni zadevi in dobiva veljavo, značilno za formalne p. vire; deluje kot splošno in abstraktno p. pravilo; značilnost anglosaškega p. sistema kjer so nižja sodišča pravno vezana na ratio decidendi
obiter dictum - razlogi izrečeni povrh, poleg nosilnih razlogov za odločitev; pomemben je zlasti tedaj, ko se v njem skrivajo razlogi, ki nakazujejo bodočo sodno prakso
nevem kaj točno mislš.
poglej si pr pravnih virih - sodba kot p. vir
obiter dictum - razlogi izrečeni povrh, poleg nosilnih razlogov za odločitev; pomemben je zlasti tedaj, ko se v njem skrivajo razlogi, ki nakazujejo bodočo sodno prakso
nevem kaj točno mislš.
poglej si pr pravnih virih - sodba kot p. vir
blank
Re: Izpit september 2010
naloga se glasi:
v spodnjem delu obrazložitve sodbe označite nosilne razloge in postranske razloge za odločitev v tej sodbi
Dejstvo da je obdolženi A vstopil v stanovanje osebe B skozi okno tako, da je najprej razbil steklo na tem oknu, pomeni, da je izpolnil vse znake kaznivega dejanja Velike tatvine po KZ, ki med drugim zahteva, da je kaznivo dejane storjeno s premagovanjem določenih ovir. Toda, če bi v isto stanovanje vstopila oseba A v primeru, ko bi bilo okno že prej odprto, to ne bi predstavljalo kvalificirane oblike tatvine (Velike tatvine), temveč le navadno kaznivo dejanje Tatvine, ki se kaznuje z milejšo kaznijo kok Velika tatvina.
v spodnjem delu obrazložitve sodbe označite nosilne razloge in postranske razloge za odločitev v tej sodbi
Dejstvo da je obdolženi A vstopil v stanovanje osebe B skozi okno tako, da je najprej razbil steklo na tem oknu, pomeni, da je izpolnil vse znake kaznivega dejanja Velike tatvine po KZ, ki med drugim zahteva, da je kaznivo dejane storjeno s premagovanjem določenih ovir. Toda, če bi v isto stanovanje vstopila oseba A v primeru, ko bi bilo okno že prej odprto, to ne bi predstavljalo kvalificirane oblike tatvine (Velike tatvine), temveč le navadno kaznivo dejanje Tatvine, ki se kaznuje z milejšo kaznijo kok Velika tatvina.
Re: Izpit september 2010
hello a kdo ve v čem je fora subjektivističnega načina razlage pr zgo razlagi
Re: Izpit september 2010
Razlaga se z vidika sodobnega zakonodajalca itn...
Si vis pacem para bellum