Splošna vprašanja

doc. dr. Viktorija Žnidaršič-Skubic

Moderatorji: ZmajbajnaJure

ime4321
Prispevkov: 93
Pridružen: 14. Jun 2010 15:46

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a ime4321 »

Zdravo,

želel bi vprašati bolonjce pri katerem predmetu se pri njih predava dedno pravo? Pri starem univerzitetnem je to bil dvojček stvarno in dedno pravo, sedaj pri bolonjskem študiju pa nisem našel, da bi dedno pravo še bil samostojni predmet.

Hvala!
Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Fleurette »

V okviru civilnega prava - skupej z obligacijskim in stvarnim pravom :) Vse skupej se šteje kot en predmet, se prav da dobiš na koncu sam eno oceno.
dedovanje11111
Prispevkov: 1
Pridružen: 18. Avg 2012 10:47

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dedovanje11111 »

Zanima me kako bo z dedovanjem po mamini smrti hiše in okolice okoli nje ter ostalim premičnim premoženjem.Vdružini nas je 5 sester in bratov ter še mama ki živi v pritličju hiše jaz pa z njo v istem gospodinjstvu,v prvem nadstropju pa si je brat uredil stanovanje ter se vselil,opazil sem tudi da se je parcela razparcelirala mama mi pravi da ni nič prepisala nobenega dela hiše ,je pa bila garant pri kreditu ki ga je brat najel za ureditev svojega stanovanja v hiši,poleg tega sem vprašal odvetnico ki mi je rekla če bo sam enkrat dokazal da je mami dajal zdravila in jo prehranjeval ne bomo imeli niti nujnega deleža,sumim da mu je napisala oproko ali darilno pogodbo poleg tega smo z brati in sestrami podpisali sporazum da damo bratu zgornje nadstropje in nekaj zemlje okoli hiše od nas nobeden ni te listine overil
v listu ni napisano da jo vzdržuje ali skrbništvo nad njo,zanima me kako se lahko ta scenarij odvije v primeru da sem še v istem gospodinjsvtu v primeru mamine smrti ali izven njega in ali res lahko ostanem brez nujnega deleža in kako bi lahko jaz dobil spodnji del hiše če izključno jaz pazim in skrbim za mater za zdaj cca 40 let sem z njo na istem naslovu pre enim letom sem imel sobov zgornjem nadstropju sedaj pa jo imam v pritličjuker me je brat izselil vse v družini nas zanima možen razplet scenarija havala na odgovoru.
sajgon
Prispevkov: 29
Pridružen: 27. Okt 2009 18:48

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a sajgon »

Pozdravljen.

Dediščino/zapuščino sestavljajo tako premičnine kot tudi nepremičnine. Načeloma velja, da po materini smrti pripada vsakemu od vas 1/5 njene zapuščine. V najslabšem primeru pa tebi pripada 1/10 materine zapuščine. Toliko znaša nujni delež. Kaj bo komu pripadlo je stvar dogovora na zapuščinski razpravi. V primeru spora je na voljo pravda. To je na kratko z moje strani. Srečno!
dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dragoxxx »

Tako je. Brat ti ne more nikakor vzeti nujnega deleža. Slednjega lahko izgubiš le, če te lastnica potencialno podedovanega premoženja(tj. mama) razdedini ali ti odvzame nujni delež v korist potomcev. Ker glede na povedano nisi , po domače rečeno, nikoli slabo ravnal z njo, zanjo si vestno skrbel, ni zakonskih pogojev za razdedinjenje oz. odvzem nujnega deleža. Tako da ja, v najslabšem primeru ti pripada 1/10 premoženja(nujni delež je 1/2 zakonitega, ki znaša 1/5). Najbolje pa je, da vprašaš kakega strokovnjala za dedno pravo; js kot študent več kot to si ne bi upal povedati :P
C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a C.Chanel »

Zapustnik ni naredil oporoko, za njim pa so ostali le brat A, sestra B, polbrat po očetovi strani C ter polsestra po mamini strani D. Po kakšnih deležih dedujejo?

--> zanima me, če imam prav :oops: . Ker ni zapustil zakonca in tudi starši so umrli, gre za dedovanje po drugem dednem redu, kjer nastopi vstopna pravica potomcev staršev, torej bratov in sester zapustnika. Brat A deduje 1/3, sestra B prav tako 1/3 (oba dedujeta del po očetu in del po materi), polbrat C deduje 1/6 (del po očetu) in polsestra D deduje 1/6 (del po materi). A imam prav?
Uporabniški avatar
rogy
Prispevkov: 82
Pridružen: 01. Sep 2009 19:46

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a rogy »

mislm da, no sj jz bi tudi tako rešla :)
Niabi
Prispevkov: 9
Pridružen: 14. Okt 2010 15:44

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Niabi »

A ima tri otroke, A-ja, B-ja in C-ja. C-ju je za časa življenja podaril hišo v vrednosti 50.000 EUR. Ob smrti je premoženja še 120.000 EUR. Od tega je z oporoko zapustil A-ju 50.000, glede ostalega ni napisal oporoke. Do kakšnega dedovanja pride? morebitni zahtevki, utemelji.

Koliko dobi kdo?
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Verjetno se uvede zakonito dedovanje, ker zapustnik v oporoki ni razpolagal s celotnim premoženjem...torej vsak dobi 1/3, tistih 50k€ od C se pa verjetno všteje v njegov dedni delež...torej vsak dobi 170/3=56.7k€...C pa 56.7-50=6.7k€..neki tazga?
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Mene zanima, zakaj so zakonec, zzs partner in rips partner tudi v drugem dednem redu, če pa itak dedujejo že v prvem...?
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Pa še zanima me, če ma zapustnik zakonca, 3 otroke, oba starša in 2 brata...dedujejo samo otroci in zakonec? al kako sploh pride do 2. dednega reda? toreej vse pobere 1. dedni red?
w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 »

Torej so zdej pri dedovanju registrirani in neregistrirani rips partnerji, zzs partnerji in zakonci izenačeni v vseh pogledih?
blup :)
Prispevkov: 18
Pridružen: 28. Jan 2010 23:20

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a blup :) »

Imam eno vprašanje. In sicer: Ko se dedič odpove svojemu dednemu deležu v korist sodediča - ali še vedno odgovarja za dolgove zapustnika ali ne? Moje mnenje je sicer, da se pri tem institutu šteje, kot da je dedič sprejel dediščino in hkrati z njo razpolagal in zato odgovarja za dolgove, vendar pa sem zasledila tudi drugačne odgovore, ampak brez utemeljitve. Heeeelp :)
Uporabniški avatar
mornar
Prispevkov: 68
Pridružen: 22. Sep 2012 22:17

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mornar »

Iz zakona o dedovanju:


III. ODGOVORNOST DEDIČA ZA ZAPUSTNIKOVE
DOLGOVE


142. člen

(1) Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

(2) Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

(3) Če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

(4) Med dediči se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno


kar pomeni, da dedič, ki se odpove dediščini (po tvojem dednemu deležu) ni odgovoren in ne odgovarja za zapusnikove dolgove, ne glede v korist koga se odpove dediščini. S tem ko je dedič "odstopil svoj dedni delež" je tistemu, kateremu je ta del zapuščine odstopil, odstopil tudi dolgove, ki jih je imel zapusnik na tem delu dediščine.
blup :)
Prispevkov: 18
Pridružen: 28. Jan 2010 23:20

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a blup :) »

Mislim, da nimap prav, ker tu ne gre za odpoved dedovanju, ampak gre za odstop dednega deleža. Ker v primeru, da bi se štelo kot odpoved DD, bi njegov DD dedovali vsi sodideči in ne samo tisti v korist katerega se je odpovedal.


"Ob tem pa naslovno sodišče dodaja, da po določbi 142 člena Zakona o dedovanjuu tudi dedič, ki svoj dedni delež odstopi kateremu izmed sodedičev, odgovoarja solidarno s sodediči za zapustnikove dolgove, do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
dedič, ki je svoj dedni delež odstopil sodediču, je namreč sprejel dediščino in je zato s trenutkom zapustnikove smrti postal dedič, odstop dednega deleža pa se zapustnikovih upnikov ne tiče, saj pri njem niso sodelovali (sodna odločba VSL III Cp 761/2006)."
Uporabniški avatar
mornar
Prispevkov: 68
Pridružen: 22. Sep 2012 22:17

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mornar »

Oprosti sem se malo pomešal, pri tvojem vprašanju ne gre za odpoved dedovanja, temveč za odstop deleža (146. člen ZD), v tem primeru pa dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine odstopljenega deleža, saj je dejansko sprejel dediščino in šele nato delež odstopil.
tiktak
Prispevkov: 7
Pridružen: 12. Jan 2012 21:07

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a tiktak »

Živijo! Imam eno vprašanje, ki me muči glede dednega. Kako je lahko dedič postavljen s končnim rokom? Ali ne gre tukaj dejansko za neke vrste fideikomisarično substitucijo? Kakšen položaj ima, ali gre za začasnega dediča?
Drejaa
Prispevkov: 120
Pridružen: 27. Avg 2009 11:18

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Drejaa »

v bistvu ne gre za fidejkomisarično substitucijo, ker zapustnik ne sme določit kdo dobi dediščino po preteku roka, ne sme določit tut kdo dobi dediščino za vmesni čas, če bi bil dedič postavljen z začetnim rokom. njegov položaj je položaj začasnega dediča in je podoben položaju užitkarja, ker ne sme spreminjat substance same stvari. po koncu roka pa stvar pripade zakonitim dedičem.
giraffe
Prispevkov: 150
Pridružen: 15. Sep 2010 10:37

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a giraffe »

Lepo prosim za pomoč pri odgovoru na ta vprašanja....:)

1.Oče podari sinu stanovanje. Sin je poročen in s partnerico nimata otrok. Sin umre, oporoke ni. Kako je s stanovanjem? Ali je predmet delitve v zapuščinskem postopku med starši in preživelim zakoncem ali ne?

2.Oče se odpove dednemu deležu v svojem imenu. Kako je z dedovanjem njegovih otrok?

3.Oče zapusti tri otroke, žena je pokojna. En otrok je umrl pred očetom, vendar je zapustil ženo in hčerkico. Kako je z dedovanjem?

A Oporočitelj A je z oporoko svojo zaščiteno kmetijo naklonil svoji ženi B in njenemu sinu, svojemu pastorku C.
Svojim trem otrokom iz prvega zakonske zveze ni naklonil ničesar, ker so mu stregli po življenju, saj so bili obsojeni za poskus umora. V oporoki je zapustnik izjavil, da jim to odpušča.
Kakšne so njihove možnosti?

B Zapustnica A je vse svoje nepremično premoženje podarila svojemu vnuku - hčerkinemu sinu dve leti pred smrtjo. K dedovanju so se priglasili trije njeni otroci, med njimi tudi obdarjenčeva mati.
Kakšne so njihove pravne možnosti, ker ni zapuščine?

C Brat je že dlje časa brezposelen, alkoholik, poleg tega ima stare dolgove, katerih vrednost stalno raste. S polnoletnim sinom živi skupaj s starši. Oče in mati sta še živa in bi rada napisala oporoko, s katero bi razdedinila brata in v določenih deležih razdelila stanovanje po njuni smrti med mano in bratovim sinom (z bratom sva edina dediča). Bojita se namreč, da bi po smrti enega od njiju ali obeh, ob bratovem dedovanji njegov upnik zahteval izplačilo svojega dolga in bi bilo potrebno stanovanje prodati. Rada bi bila tudi sigurna, da bo po njuni smrti brat še vedno lahko prebival v tem stanovanju, saj je brezposeln, bolan in živi od socialne in njune podpore. Z bratovim "razdedinjenjem" se strinjamo vsi vključno z njim. Kaj bi bila najboljša rešitev?

D Ali je v kakršnemkoli primeru možno oporoko odpreti (morda pred ustrezno pristojno osebo?) in jo prebrati še preden zapustnik umre?
Zapustnik je namreč še živ, vendar poslovno nesposoben in biva v domu za upokojence. Po oporoki naj bi bilo več dedičev, nihče pa točno ne ve, kaj deduje. Oporoka je shranjena pri enem izmed dedičev. Oporoko želimo odpreti z namenom, da se točno ugotovi, kaj bo kdo izmed dedičev dedoval, tako da si bomo lahko že sedaj razdelili obveznosti in bo vsak odločal o svojem delu zapuščine (npr. kdor bo podedoval hišo, bo plačeval vse nastale stroške, kdor bo podedoval avto, bo avto tudi naprej redno registriral). Zapustnik lahko umre kmalu, lahko pa živi tudi več let.
Prosim, če mi poveste, ali je to možno narediti in če je, na kakšen način?
C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: Splošna vprašanja

Odgovor Napisal/-a C.Chanel »

Če lahko nekdo prosim odgovori..
1. Ali se lahko po splošnih predpisih dednega prava deduje pravica do povračila nepremoženjske škode? oziroma...
Ali se lahko po splošnih predpisih dednega prava deduje pravica do povračila premoženjske škode?
Vem, da se deduje pravica do povračila nepremoženjske škode v kolikor je pravnomočno dosojena oz. dogovorjena v pogodbi, vendar je vprašanje zastavljeno kot zgoraj in moraš samo obkrožiti, brez utemeljevanja, zato me zanima ali bi obkrožili? Kako je pa s premoženjsko škodo?

2. Ali svoboda testiranja pomeni, da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa? -> jaz bi rekla, da ne, saj kogentnih določb zakona ne more obiti zaradi obstoja instituta nujnega deleža kakor tudi možnost zmanjšanja oporočnega razpolaganja in vrnitev daril. ?

Hvala za odgovore!
Odgovori

Vrni se na