Pravnica.net

jst tega nisem gledala, ne verjamem da bi blo to v izpitu

Ali lahko ena stranka vlozi tozbo pred sodiscem glede veljavnosti a.sporazuma, druga pa tozbo prf arbitrazo?
Senat se opre na pravno podlago ki jo ne zatrjuje nobena stranka in o tem ne obvesti predhodno strank. Kaj svetujes stranki, ki je izgubila?

glede pravne podlage... velja pravilo, da morajo arbitri pred uporabo drugeg materialnega prava, strankam to povedati... drugače gre za kršitev načela kontradiktornosti.

je bil mišljen ta primer: a je pred arbitražo vložil tožbo. Ali lahko B med arbitražnim postopkom pred sodiščem vloži tožbo na razveljavitev arbitražne pogodbe?

ko stranka začne postopek pred AR, ne sme priti več do posegov sodišča. Možnost vložitve tožbe na razveljavitev ar. sporazuma pred sodiščem samo do začetka postopka pred arbitražo.

Izpit, arbitražno pravo, 7. 9. 2012 ( + ARS)

1. Stranki sta se dogovorili, da bo o njunem sporu odločala Stalna arbitraža pri GZS. Ali to pomeni, da mora biti sedež arbitraže v Sloveniji? Kakšen pomen ima sedež arbitraže v a. postopku?
2. V pogodbi med turistično agencijo X in gospodom A. A. je bila klavzula: »Vse spori iz te pogodbe bo reševala arbitraža…« Ali je tak sporazum veljaven?
3. Ali lahko arbitraža sprejme začasne ukrepe zavarovanja?Ali sme izdati take ukrepe brez možnosti izjave nasprotne take o tem ukrepu?
4. Obstajajo stalne arbitraže in ……………………………………
Domača arbitražna odločba jeizvršljiva pod pogojem……………………………..
Če se stranki posebej dogovorita lahko arbitraža namesto po materialnem pravu o sporu odloči po …………………
5. Opredeli pojem mediacije.
6. Razlika med evaluativno in facilitativno mediacijo.
7. Ali je ustavno dopustno, da zakon določi mediacijo kot obvezno (npr. kot procesno predpostavko za vložitev tožbe)?
8. Zakon določa prepoved določenih dokazov iz mediacije. V čem je smisel te prepovedi?
9. Naštej podporne funkcije sodišča pri arbitraži.
10. Kdaj gre za konkludentno sklenitev arbitražnega sporazuma?

Se ve, kdaj bodo rezultati?

na oglasni deski na faksu so rezultati.

Morda kdo ve, če lahko izredni študentje opravljajo izpit že januarja? Se lahko zgodi, da je zgolj ustni izpit, če je premalo prijavljenih?

Po moje ne, ker združjo tiste k pišejo izpite pa jih je manj v eno predavalnico, oktobra je sam eden pisov arbitražo

aha super, problem je samo z literaturo, ker še ni bilo predavanj

helllooo a je bil kdo na 1 predavanju arbitraže letos? kaj ste delali?

Ali lahko ena stranka vlozi tozbo pred sodiscem glede veljavnosti a.sporazuma, druga pa tozbo pred arbitrazo? kako je s tem?

A bi biu kdo tok prijazen in bi napisau resitve prvih dveh primerov iz letosnjih vaj (prva dva primera sta letos nova!!). Prosim!!

apostol Jakob napisal/-a:Ali lahko ena stranka vlozi tozbo pred sodiscem glede veljavnosti a.sporazuma, druga pa tozbo pred arbitrazo? kako je s tem?

Ja komot se lahko to nardi. Poglej si 11/III. člen ZArbit.

Hej!!

Bi bil kdo tok dober, pa objavil kaj ste delali 27.2. na predavanju? oziroma rešitve primerov 2. dela?

Ali lahko arbitraža sproži postopek predhodnega odločanja pred SES? Ali lahko stori kaj drugega?

blup :) napisal/-a:Ali lahko arbitraža sproži postopek predhodnega odločanja pred SES? Ali lahko stori kaj drugega?

Arbit. senat lahko zaprosi za pomoč sodišče, da sodišče opravi dejanje (pošlje SEU predhodno vrašanje glede razumevanja uredbe), ki ga arbitraža sama ni upravičena, glej 31. člen ZArbit.

A je bil kdo na predavanjih ko ste delali 2.vprašanje, pa od 12. do 15.?
11. vprašanje: ali se lahko poroka toži pred arbitražo?
12. vprašanje: ali prejemnik terjatve pri cesiji je stranka arbit. sporazuma?
13. vprašanje: stranska intervencija v arbitraži?
14. vprašanje: se lahko uveljavla v arbitraži ugovor pobotanja terjatve?
15. vprašanje: primer ko je tožnik oporekal da zastavna pravica ni bila vključena v arbit. sporazum in zato arbitraža ne more odločati o ugovoru toženca?
2. vprašanje: je možen arbit. sporazum za spor glede izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečaju?ž

Hmm...men tut te primeri manjkajo, možno da jih sploh ni obravnaval na predavanjih...

MORANA0 napisal/-a:

blup :) napisal/-a:Ali lahko arbitraža sproži postopek predhodnega odločanja pred SES? Ali lahko stori kaj drugega?

Arbit. senat lahko zaprosi za pomoč sodišče, da sodišče opravi dejanje (pošlje SEU predhodno vrašanje glede razumevanja uredbe), ki ga arbitraža sama ni upravičena, glej 31. člen ZArbit.

A je bil kdo na predavanjih ko ste delali 2.vprašanje, pa od 12. do 15.?
11. vprašanje: ali se lahko poroka toži pred arbitražo?
12. vprašanje: ali prejemnik terjatve pri cesiji je stranka arbit. sporazuma?
13. vprašanje: stranska intervencija v arbitraži?
14. vprašanje: se lahko uveljavla v arbitraži ugovor pobotanja terjatve?
15. vprašanje: primer ko je tožnik oporekal da zastavna pravica ni bila vključena v arbit. sporazum in zato arbitraža ne more odločati o ugovoru toženca?
2. vprašanje: je možen arbit. sporazum za spor glede izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika v stečaju?ž

11. Ne poroka se ne more tožit pred arbitražo. Sme se samo kadar je tudi porok stranka arbitraznega sporazuma.
12. Ja po stališču Vrhovnega sodišča, je stranka.
13. Pri arbitraži ni intervencijskega učinka, zato je od 3.os odvisno ali bo vstopila v Arbitrazo. Če ne vstopi ni problema.
14. Ja lahko se uveljavla, vendar samo kot predhodno vprašanje. In sicer se gleda ali je prvi zahtevek ugasnil in ne z vidika ali dejansko drugo terjatev samostojno obstaja.
15. To je dovoljen ugovor.
2. ne ni možen sporazume ker v 63.členu ZMZPP piše, da je to v izklučni pristojnosti sodišča.

zanimajo me odgovori na tedve vprašanji:

1.) podporne funkcije sodišča pri arbitraži:

2.) obvezne in fakultetativne sestavine arbitražnega sporazuma

hvala

apostol Jakob napisal/-a:zanimajo me odgovori na tedve vprašanji:

1.) podporne funkcije sodišča pri arbitraži:

2.) obvezne in fakultetativne sestavine arbitražnega sporazuma

hvala

1.Gre za odločanje o:
• dopustnosti ali nedopustnosti arbitražnega postopka
• imenovanju arbitra
• izločitvi arbitra
• prenehanju mandata arbitra
• pristojnosti arbitražnega senata
• razveljavitvi arbitražne odločbe
• razglasitvi izvršljivosti domačih in o priznanju tujih arbitražnih odločb
• izdaji začasnih odredb
• pomoči pri izvedbi dokazov in drugih dejanj

2.Obligatorne sestavine so:
• opredelitev pravnega razmerja o keterem teče spor,
• opredelitev strank in
• določitev arbitraže.

Fakultativne sestavine so:
• določitev sedeža,
• način določitve in izločitve arbitrov,
• določitev jezika,
• določitev o uporabi materialnega prava...

Živjo mene pa zanimata tele dve vprašanji:

1.)podjetniško združenje ima v svojih pravilih zapisano da člani rešujejo spore s strankami pred arbitražo-ali je to dovolj?

2.)Zakon določa prepoved določenih dokazov iz mediacije, v čem je smisel te prepovedi?

najlepša hvala

Count Dooku napisal/-a:Živjo mene pa zanimata tele dve vprašanji:

1.)podjetniško združenje ima v svojih pravilih zapisano da člani rešujejo spore s strankami pred arbitražo-ali je to dovolj?

2.)Zakon določa prepoved določenih dokazov iz mediacije, v čem je smisel te prepovedi?

najlepša hvala

1. Ne to ni dovolj. Zato ker more vedno bit sklenjen sporazumem med strankami. Tuki pa sporazum ni sklenjen s stranko, ampak ima zdruzenje samo med sabo tak dogovor. Podjetnik lahko komot gre na sodišče in ne bo mogla stranka nc, ampak bojo pa njega lahko drugi podjetniki tožil.

2. Kle pa nism zih, sam sm skor 100% prepričan, da zato ker gre za zaupnost postopka mediacije.

Kaj bi odgovoril na vrašanje (jest nism lih prepričana v trdnost svojih argumentov v tehle dveh primerih):

- ali je razlog za izločitev že v tem, da arbiter ni razkriv podatkov, ki bi lahko uplivali na njegovo nepristranskost? po moje da ne, sej v zakonu piše da tud če razkrije mora okoliščina povzročit utemeljen dvom za neod. in neprist. da je lahko izločitveni razlog.... če bi rekli da ja, bi blo to bl sankcija za arbitra, ki ni opozoril na te okoliščine...

-bil je nek primer v vajah (6. primer pod naslovom izpodbojnost) kje je sodišče odločilo da je arbitražni dogovor ničen in je potem samo meritorno rešilo zadevo. potem pa je nezadovoljna stranka vložila tožbo pred arbitražo, ko je bila sodba že pravnomočna in arbitraža je rekla da lahko odloča še enkrat o isti stvari, ker nja bi blo to pred sodiščem rešeno kot predhodno vpr. (inter partes) + ZArbit ne določa kot razlog izpodbojnosti kršitev pravila res iudicata. Ali je ravnalo prav? No, jest mislim da ne, sej smo na predavanjih povedal, da arbitraža nadomesti (izključi) sodišče...

MORANA0 napisal/-a:Kaj bi odgovoril na vrašanje (jest nism lih prepričana v trdnost svojih argumentov v tehle dveh primerih):

- ali je razlog za izločitev že v tem, da arbiter ni razkriv podatkov, ki bi lahko uplivali na njegovo nepristranskost? po moje da ne, sej v zakonu piše da tud če razkrije mora okoliščina povzročit utemeljen dvom za neod. in neprist. da je lahko izločitveni razlog.... če bi rekli da ja, bi blo to bl sankcija za arbitra, ki ni opozoril na te okoliščine...

-bil je nek primer v vajah (6. primer pod naslovom izpodbojnost) kje je sodišče odločilo da je arbitražni dogovor ničen in je potem samo meritorno rešilo zadevo. potem pa je nezadovoljna stranka vložila tožbo pred arbitražo, ko je bila sodba že pravnomočna in arbitraža je rekla da lahko odloča še enkrat o isti stvari, ker nja bi blo to pred sodiščem rešeno kot predhodno vpr. (inter partes) + ZArbit ne določa kot razlog izpodbojnosti kršitev pravila res iudicata. Ali je ravnalo prav? No, jest mislim da ne, sej smo na predavanjih povedal, da arbitraža nadomesti (izključi) sodišče...

Sam zato, ker nečesa ni razkril, ga ne mormo izločt. Sam bo pa to velk indic, da če je neki zamolčal, da je vrjetno nepristranski. In bo pol izločn če bo stranka dokazala, da je res nepristranski. Sam, sam zato ker bi pa neki zamolčal pa ne. Če bo en arbiter zamolčal, da je prjatu s stranko ne bo izločen zato ker je bil tih, ampak zato, ker je prjatu s stranko. Ker lahka je tut zamolču kej tazga kar sploh ne vpliva na nepristranskost, npr. da je bil pred 5 leti arbiter v eni drugi zadevi, kjer je bla ena stranka ista, pa zato ne bi bil izločn, ker ni utemeljenga dvoma.

Kar se tiče druzga primera mam pa jz napisan da je pravilo ne bis in idem del javnega reda in je pomembna vrednota in zato ne more arbitraža, še enkrat odločat. Mam pa tut napisan, da gre za odprto vprašanje in da je odgovor odvisn od situacije.