Evo, da dam še rešitve zravn
Izpit NP (januar 2011):
1) DA/NE:
-V nepravdnem postopku ni pripoznave zahtevka.-DA
-Postopek priznanja tujih sodnih odločb je nepravdni postopek.-DA
-V nepravdnem postopku ni dokaznega sklepa.-DA
-V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti lahko sodišče, ko predlog zavrne, določi tudi rok, v katerem se ne sme ponovno vložit predloga.-DA
-Sodišče ne sme nikoli izvajati dokazov, ki se nanašajo na ugotavljanje spornih dejstev.-NE (PAZI-tukaj ne gre za predhodno vprašanje!)
-V postopkih za ureditev os. stanj in družinskih razmerij lahko sodišče dopusti sodelovanje poslovno nesposobni osebi, če je razsodna.-DA
-Postopek pri mejnem sporu je kritika teorije spora.-DA
-V nepravdnem postopku je kot splošno načelo glede stroškov uveljavljeno tudi načelo uspeha.-NE
-Solastnik se pravici zahtevati delitev stvari v solastnini ne more odpovedat za stalno ali za daljši čas.-DA
-Pritožba zoper končni sklep je dvostransko pravno sredstvo.-DA
-Če je upnik v zamudi, ima dolžnik na voljo sodni depozit.-DA
(še enga se ne spomnem)
2)a) V katerem postopku se rešuje primer, ko želi nekdo priključek na elektrovod... (P za dovolitev nujne poti)
b) V katerem postopku sodišče po UD odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti? (P za delitev stvari v solastnini)
c) (Zakoniti) udeleženci so tisti, ki jim zakon daje pravico, da sodelujejo v postopku.
3) Zakaj nezavestnemu bolniku lahko nudijo zdravniško pomoč brez privolitve in brez sodne odločbe; somatskemu bolniku ne morejo brez privolitve in brez s. odločbe; duševno bolnemu pa lahko brez privolitve, ampak na podlagi sodne odločbe?
(Nezavestni bolnik zaradi stanja v katerem je, ne more izraziti pravno relevantne volje, zato se upošteva presumirana volja-to pa je,da se bolnik želi pozdraviti.
Somatski bolnik lahko izrazi pravno relevantno voljo, zato mora v zdravljenje privoliti, saj bi mu sicer bila kršena pravica do svobodnega odločanja o zdravljenju.
Pri duševnem bolniku pa še ne vemo ali je sposoben izraziti pravno relevantno voljo, saj sam obstoj duševne bolezni še ne pomeni, da ne more izraziti take volje. Zato lahko to ugotovi sodišče in izda o tem sodno odločbo, pa se ga potem mogoče lahko vseeno zdravi brez njegove privolitve.)
4) A, B, in C so solastniki hiše (enaki deleži).
V katerem primeru odloča sodišče:
a) Za obvarovanje hiše pred propadom bi bilo nujno izvesti obsežna popravila – hišo bi bilo potrebno v celo obnoviti. A in B sta se z investicijo strinjala; C pa se ni strinjal.
(Gre za posel redne uprave, ki je nujen. Pri poslih redne uprave je potrebno soglasje večine po deležih-in tukaj ga imamo. Torej posredovanje sodišča ne bo potrebno oz. sodišče bi tako tožbo zavrglo, ker ni pravnega interesa (ker zahtevano soglasje že imajo.))
b) Hišo sta A in B hotla dat v najem oz. na nek drug način razpolagat s celo stvarjo; C pa se ni strinjal.
(Gre za posel izredne uprave, zato je potrebno soglasje vseh solastnikov. Če soglasja ni, se stvari ne bo dalo v najem. Nezadovoljna stranka pa lahko zahteva prenehanje solastnine.)
c) Se solastniki ne morejo dogovorit glede načina uporabe hiše.
(Lahko odloča sodišče. Sklep sodišča nadomešča pogodbo med solastniki-če se to krši, se lahko toži.)
5) A in B sta pred sodiščem 1.3.2006 predlagal delitev solastnine na umetniški sliki večje vrednosti. Sodišče je odločilo, da se delitev opravi tako, da izključni lastnik slike postane A, B‐ju pa izplača vrednost njegovega deleža (10.000€). Sklep je postal pravnomočen, A pa je B‐ju tudi izplačal potreben znesek. Kasneje je proti A‐ju rei‐vindikacijsko tožbo v pravdnem postopku za izročitev omenjene sike vložil C. Trdil je, da je on pravi lastnik te slike ter da sta mu jo A in B ukradla v maju 2005. Ali lahko uspe?
(NE, ker C ni več lastnik. A je pridobila lastninsko pravico na sliki s pravnomočnostjo odločbe (včasih je za to potreboval tudi razpolagalni posel-tradicijo, ki jo lahko veljavno opravi le pravi lastnik, sedaj pa ne več). C bo imel le verzijske in odškodninske zahtevke, slike pa nazaj ne more več dobiti.)
- mal morš met sreče in nekaj znanja pa gre 
Oblubim! 