Pravnica.net

Torej, kaj smo zdej ugotovil glede Borovelj?

Jaz mislim, da gre na podlagi 55/1 za izbirno pristojnost slovenskega sodišča. In sem že čist zmešana:D

Samo v tem primeru je nastala škodna posledica v Avstriji, v Borovljah

sreča na vrvici napisal/-a: In sem že čist zmešana:D

1+

Aja, jaz to razumem tko, da ker je on Slovenec, mu je škoda nastala v Sloveniji. Koritnik v skripti navaja izbirne pristojnosti in navede tut nepogodbeno odškodninsko odgovornost (čl. 55) - če tukaj ni škoda nastala v Sloveniji, potem ne vem v katerem primeru lahko štejemo, da je nastala?
Pa načelo varstva šibkejše stranke (oškodovanca), verjetno je zaradi vsega tega slovensko pravo.

Sej pravim, ne sledim več čisto

sreča na vrvici napisal/-a:Aja, jaz to razumem tko, da ker je on Slovenec, mu je škoda nastala v Sloveniji. Koritnik v skripti navaja izbirne pristojnosti in navede tut nepogodbeno odškodninsko odgovornost (čl. 55) - če tukaj ni škoda nastala v Sloveniji, potem ne vem v katerem primeru lahko štejemo, da je nastala?

Pomoje to velja npr: da bi se zaletela v Slo in da našemu ne bi blo treba hodit v Avstrijo tožit, bi uporabu 55/1.

sreča na vrvici napisal/-a:Pa načelo varstva šibkejše stranke (oškodovanca), verjetno je zaradi vsega tega slovensko pravo.

S tem se pa strinjam ja.

Tko da kljub celi strani modrovanj, še zdej ne vemo kaj je prav in kaj ne

Ampak je pa vsaj forum po dolgem času malo zaživel

Če bi se zaletela v RS, potem bi šlo za storjeno škodno dejanje v RS in bi bilo zato izbirno pristojno sodišče RS. Če pa škoda nastane Slovencu, pa jaz razumem, da je škodna posledica nastala v RS in je tudi zato izbirno pristojno sodišče RS.

V glavnem jaz zastopam stališče, da je pristojno slovensko sodišče, ki po čl. 4 Rim II sodi po slovenskem pravu. Bom pa napisala mail Adi, če bo odgovorila do torka.

Ja, ta tvoja razlaga je smiselna. Če ti kaj odogovori prosim sporoči.

Upam, da ji ne boš dala ideje za izpit

Ja, to pa tudi jaz močno upam!

sreča na vrvici napisal/-a:Ampak je pa vsaj forum po dolgem času malo zaživel

Če bi se zaletela v RS, potem bi šlo za storjeno škodno dejanje v RS in bi bilo zato izbirno pristojno sodišče RS. Če pa škoda nastane Slovencu, pa jaz razumem, da je škodna posledica nastala v RS in je tudi zato izbirno pristojno sodišče RS.

V glavnem jaz zastopam stališče, da je pristojno slovensko sodišče, ki po čl. 4 Rim II sodi po slovenskem pravu. Bom pa napisala mail Adi, če bo odgovorila do torka.

Jz mislm, da ni pristojno sodišče. Po ZMZPP - 48 ne, ker toženec nima prebivališče v RS, po 55 pa tud ne, ker ne obstaja niti kraj posledice, niti kraj ravnanja v RS. Tožit bo treba v Avstriji. Kako proti mnenje?

Evo, Ada je odgovorila. Jaz sem ji napisala, kako jaz vidim rešen primer, njen odgovor pa je: "Glede na to, da so Borovlje v Avstriji, bo razmišljanje o pristojnosti in tudi o uporabi prava najbrž drugačno. Ni namreč važno, komu je nastala škoda, ampak kje."

Torej je treba tožit v Avstriji. Uporabi se pravo lex loci damni. Al kako drugače?

Pomojem da lex loci delicti commissi. Ma ne mislim se sploh več ukvarjat s tem primerom, ker ne ločim več hrušk in jabolk:D

Case closed

Mi lahko prosim kdo pojasni sledeče... Malo sem se zmedla pri načelu varstva šibkejše stranke. In glede na to, da se pogosto pojavlja na izpitu, bi prosila za pomoč. A to načelo dejansko pomeni, da se uporabi pravo, ki velja za šibkejšo stranko (kot to piše v skripti), ker se domneva, da je njeno pravo zanj ugodnejše, tudi če to v resnici ni. Ali pomeni, da se uporabi pravo, ki je zanjo ugodnejše? In kje točno je to načelo konkretizirano v ZMZPP za delavca in potrošnika? Je to v določbi, da se uporabi pravo, kjer delavec običajno opravlja svoje delo, ali je to določba o prepovedi izključitve kogentnih predpisov, ki varujejo delavca.

Upam, da nisem preveč zablodla. Hvala vsakomur za pomoč:)

Načelo varstva šibkejše stranke pomeni, da se uporabi pravo, ki je zanj ugodnejše, četudi v resnici ni. Stranke, ki se varujejo so delavec (čl.21/1), potrošnik (tuki gre pa za omejitev avtonomije za določeno vrsto pogodbe-to je potrošniško pogodbo), otrok (stvari, ki se tičejo otroka se presojajo po lex nationalis otroka - med drugim čl. 42/3, 43, 47/3 itd.) in oškodovanec (čl.30/2 ZMZPP).

hvala.)

Pa še neki me zanima. Mogoče je spet kar neki, sam vseeno.... A določbe od 19. do 28. člena ZMZPP (obligacijska razmerja) še veljajo, ali so jih v celoti nadomestile določbe Uredbe Rim I.? Predvsem me zanima, na kaj se sklicujemo v odgovoru? na Uredbo ali na zakon? Čisto konkretno: Katero pravo se uporabi, če stranki nista sklenili navezne pogodbe? Je odgovor 20. člen ZMZPP ali 4. člen Uredbe? Odgovora sta enaka, sam na kaj se sklicujemo?


aja, pa še to. Področji MZP, ki sta unificirani? V odgovorih piše Bruselj I. in II. Sam zakaj niso tukaj navedene še rimske uredbe?

Hvala še enkrat!

Odgovora sta enaka ja, skluciješ se pa na Uredbo zaradi supremacije prava EU.

Pomoje to piše zato, ker so odgovori še iz časa preden sta začela veljati Rim I in II.

Sam v odgovorih piše, da pravila uredb nadomestijo ZMZPP samo v razmerju do drugih držav članic, za tretje države pa se še vedno uporablja ZMZPP. a to drži? Ker jaz mam v zapiskih napisano, da npr. 23. člen (glede pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine) ne velja več, nič ne piše, da samo v razmerju do drugih DČ. Kako je s tem?

V razmerju do dč EU, nadomestijo uredbe, za razmerje do ostalih držav pa še vedno velja ZMZPP.

torej veljajo tudi 23. in drugi podobni členi?

Hei! A bi bil kdo tko zlat in odgovoril na tale vprašanja?

- Nastej 3 uredbe/predpise, ki urejajo problematiko MZP?
- slovenski sodnik mora uporabiti hrvasko pravo. kateri del hrvaskega prava bo najprej uporabil?
- navezna okoliscina za osebno sluznost?
- slo. državljanka in njen mož hrvaški državljan, želita posvojiti bosanskega otroka.
a) pod katerim pogojem bo odločal slo. organ?
b) katero pravo bi uporabilo naše sodišče?

Btw. Se stara vprasanja dobijo tudi v kopirnici al so zadosti ta na internetu? Hvala

- Bruselj I, Bruselj II, Rim I, Rim II
- to mi ni prav jasno vprašanje, pomoje uporabi celotno pravo, torej najprej kolizijske norme, nato materialno
- 18/1 ZMZPP
- a) 83/3
b) 46/3,4 uporabi se hrv in bos pravo, glede oblike pa slovensko

Če ima kdo kakšen popravek/dopolnilo naj doda

Pomoje so dovolj ta vprašanja na forumu, sej jih ni tako malo.

To drugo vprašanje pride po moje v poštev samo pri dedovanju, ker gre za problem zavračanja. Sodnik mora preveriti kolizijske norme hrvaškega prava, če slučajno ne odkazujejo nazaj na naše pravo.

A ste Rim III. letos že delali na predavanjih?

razlika med mednarodni javnim redom in notranjim javnim redom?

S pojmom javnega reda se srečamo tudi v notranjem pravu, zato teorija loči:
● notranji, domači javni red (ordre public interne) - tista pravila, ki so kogentne narave in ki veljajo samo za domače primere;
● mednarodni javni red (ordre public international) - ni naddržavni pojav. Gre namreč za ustanovo notranjega prava, ki učinkuje v razmerjih z mednarodnim elementom, t.j. v mednarodnem zasebnem pravu. Mednarodni javni red so tista pravila, ki so kogentne narave in veljajo tudi za raznopravne primere.

(skripta, str.50 na vrhu)

torej se 5. člen nanaša na mednarodni javni red?

Slash, ti pa obvladaš:) hvala!