Izpitna vprašanja
Re: Izpitna vprašanja
A mi lahko kdo razjasni prosim razliko med načelom in argumentom pravne države?
Hvala
Hvala
Re: Izpitna vprašanja
Bistvo pravne države je v tem, da je delovanje vseh državnih organov urejeno s pravnimi pravili, ki določajo vsebino in način njihovega odločanja. To daje posamezniku določeno varnost, saj lahko predvideva, kako se bo organ odločil ter kasneje te odločitve nadzira ali pa se pred organi brani, če so odločitve nezakonite.---to naj bi bilo načelo pravne države.
Argument pravne države pa naj bi bil, hm hm... se pravi moderna država, v kateri je delovanje državnih organov pravno vezano in v kateri so zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Tehnično dognana država, ostro ločena od prebivalcev; značilno načelo delitve oblasti, vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij.... argument pravne države zelo širok zato pazljivo hmmm zelo podobno ne? tko mam jst u zapiskih, ostalo ma pa google
Argument pravne države pa naj bi bil, hm hm... se pravi moderna država, v kateri je delovanje državnih organov pravno vezano in v kateri so zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine. Tehnično dognana država, ostro ločena od prebivalcev; značilno načelo delitve oblasti, vzpostavljen sistem zavor in ravnovesij.... argument pravne države zelo širok zato pazljivo hmmm zelo podobno ne? tko mam jst u zapiskih, ostalo ma pa google
Re: Izpitna vprašanja
Avguštin napisal/-a:- pravna_88, odgovor na tvoje vprašanje najdeš v prvem poglavju knjige A.Kaufmanna; Uvod v filozofijo prava...
sicer pa kako veste, da je 23. februarja izpitni rok. Nikjer ni bilo objavljeno ali pa sem spregledal? A je to rok za redne študente???
Na predavanjih smo vprašali in je profesor povedal, da bo takrat rok.. je pa to rok tudi za redne študente.. objavljeno še ni blo, bo pa
Re: Izpitna vprašanja
a mogoč kdo ve:
1.V teoriji je mogoče zaslediti stališče, da se v modernem pravu "logika prisile" pretvarja v "prisilo logike". Kaj nam to stališče sporoče z vidika zgodovinskega razvoja pravne misli in prakse? Kako je navedeno stališče mogoče razumeti z vidika zagotavljanja učinkovitosti zakonskih in drugih predpisov ter na kakšen način je povezano s teorijo argumentacije v pravu?
2.Kako sta pri razlagi zakona, oz odločanju v konkretnem primeru POVEZANA PRAVNI OBČUTEK in PRAVNO SILOGISTIČNA LOGIKA. Na kaj se bo po vašem mnenju sodnik pri UTEMELJITVI svoje odločitve bolj skliceval. Utemelji!
3.) normativna konkretizacija pri logični razlagi?
hvala
1.V teoriji je mogoče zaslediti stališče, da se v modernem pravu "logika prisile" pretvarja v "prisilo logike". Kaj nam to stališče sporoče z vidika zgodovinskega razvoja pravne misli in prakse? Kako je navedeno stališče mogoče razumeti z vidika zagotavljanja učinkovitosti zakonskih in drugih predpisov ter na kakšen način je povezano s teorijo argumentacije v pravu?
2.Kako sta pri razlagi zakona, oz odločanju v konkretnem primeru POVEZANA PRAVNI OBČUTEK in PRAVNO SILOGISTIČNA LOGIKA. Na kaj se bo po vašem mnenju sodnik pri UTEMELJITVI svoje odločitve bolj skliceval. Utemelji!
3.) normativna konkretizacija pri logični razlagi?
hvala
Re: Izpitna vprašanja
1. to maš lepo opisan v poglavju Moč in sila (modernega) pravadon napisal/-a:a mogoč kdo ve:
1.V teoriji je mogoče zaslediti stališče, da se v modernem pravu "logika prisile" pretvarja v "prisilo logike". Kaj nam to stališče sporoče z vidika zgodovinskega razvoja pravne misli in prakse? Kako je navedeno stališče mogoče razumeti z vidika zagotavljanja učinkovitosti zakonskih in drugih predpisov ter na kakšen način je povezano s teorijo argumentacije v pravu?
2.Kako sta pri razlagi zakona, oz odločanju v konkretnem primeru POVEZANA PRAVNI OBČUTEK in PRAVNO SILOGISTIČNA LOGIKA. Na kaj se bo po vašem mnenju sodnik pri UTEMELJITVI svoje odločitve bolj skliceval. Utemelji!
hvala
2. V utemeljitvi pravne odločitve je silogistična forma le okvir, v katerega moramo umestiti obe premisi. Zgornja premisa vsebuje splošno in abstraktno pravno pravilo, spodnja pa konkretni dejanski stan. V obrazložitvi je treba okvir vsebinsko napolniti (tukaj odigra svojo vlogo pravni občutek) in navesti razloge, kako smo obe premisi oblikovali in ju medsebojno združili. S pravnim občutkom pravni subjekt ovrednoti konkretni primer in se odloči za pravno posledico, pri čemer pogosto postavlja hipotezo avtomatično in po pravnem občutku ter šele nato pretehta ali je hipoteza pravno pravilno, sprejemljiva in utemeljena.
Life isn't fair, but you can be.
Re: Izpitna vprašanja
A bi bil vseeno kdo tk prijazn,da bi odgovoril na to prvo vprašanje od prisili logike in logiki prisile, za vse tisti, ki NE delamo po knjigi ampak po skripti? Hvala!
Re: Izpitna vprašanja
Mi lahko kdo pove kaj bi pisal na vprašanje - Temelj filozofije je pravna varnost. Pojasni!
Tnx
Tnx
Re: Izpitna vprašanja
O prisili logike smo govorili na seminarju o moči. Gre zato da imamo tri vrste moči: grobosnovna-npr. udarec, subtilna-poteka na emocionalni ravni in pa mentalna, ki poteka preko misli.
Včasih so prisegali na logiko prisile, torej telesno kaznovanje, grobe kazni (recmo temu tko), kar pa sicer povzroča konformnost vendar bolj ali manj tudi odpor v ljudeh. Zato so danes uporablja prisila logike, torej neka moč se uveljavlja na ravni miselnost-hodiš v šolo zato, ker veš da boš imel pol boljše možnosti. Torej te ne kaznujejo telesno, če nebi hodil v šolo. In ta prisila logike je veliko bolj učinkovitejša.
Včasih so prisegali na logiko prisile, torej telesno kaznovanje, grobe kazni (recmo temu tko), kar pa sicer povzroča konformnost vendar bolj ali manj tudi odpor v ljudeh. Zato so danes uporablja prisila logike, torej neka moč se uveljavlja na ravni miselnost-hodiš v šolo zato, ker veš da boš imel pol boljše možnosti. Torej te ne kaznujejo telesno, če nebi hodil v šolo. In ta prisila logike je veliko bolj učinkovitejša.
Re: Izpitna vprašanja
v tej skripti najdeš to poglavje...sti ;) napisal/-a:A bi bil vseeno kdo tk prijazn,da bi odgovoril na to prvo vprašanje od prisili logike in logiki prisile, za vse tisti, ki NE delamo po knjigi ampak po skripti? Hvala!
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.
Life isn't fair, but you can be.
Re: Izpitna vprašanja
tole je direkt iz Cerarjeve knjige glede prisile logike:
Na splošno je treba pritrditi misli, da pravo nadomešča logiko prisile s prisilo logike. Ta misel med drugim kaže na pomembno funkcijo poudarjene racionalnosti v pravu, seveda pa hkrati opozarja, da je pravo tudi kot »prisila logike« še vedno prisilno oziroma utemeljeno v takšni ali drugačni moči njegovih nosilcev. Racionalnost sama po sebi na področju prava ne omogoča nikakršne nesporne vrhovne ali objektivne »logične eksaktnosti«, ki bi bila obče sprejemljiva že po naravi stvari. »Prisila logike« je vedno prisila subjektivno in iracionalno obarvane logike človeškega mišljenja, ki je, kljub navidezni formalni jasnosti, v svojem aksiomatičnem izhodišču in tudi v slehernem stiku z družbeno stvarnostjo izraz takšnih ali drugačnih individualnih ali kolektivnih vrednostnih nazorov oziroma pojmovanj, s tem v zvezi pa tudi številnih drugih, pretežno iracionalnih dejavnikov (intuicije, predsodkov, čustev itd.). tudi na »logičnem« področju zato nikoli ni mogoče zagotoviti takšne natančnosti, izmerljivosti, jasnosti, očitnosti ipd., ki bi v pravu omogočala objektivno ocenjevanje oziroma vrednotenje.
Relativnost človekovega sveta in z njim tudi prava torej neizogibno terja moč oziroma silo, ki v danem času in prostoru preko takšne ali drugačne pozitivizacije prava na »aksiomatičen« način vzpostavi merila pravnega vedenja in ravnanja ter zagotovi njihovo izvajanje. V končni instanci je pravo celo nujno pogojeno s fizično prisilo, s katero je mogoče v hujših primerih nasprotovanja pravu zagotoviti podreditev pravnih subjektov pravnim normam. V tej svoji izrazito heteronomni funkciji je pravo iracionalno toliko, kolikor se upira razumskemu procesu iskanja in utemeljevanja pravnih rešitev. Iracionalnost je v smislu fizičnega prisiljevanja sicer še posebej v modernem pravu močno »omiljena« oziroma pogojena s številnimi racionalnimi dejavniki, kljub temu pa kot takšna ostaja del modernega in slehernega prava. To je povsem sprejemljivo, kolikor se s silo v končni instanci varujejo oziroma uveljavljajo temeljne in iz njih izvedene pravne vrednote in institucije.
Na splošno je treba pritrditi misli, da pravo nadomešča logiko prisile s prisilo logike. Ta misel med drugim kaže na pomembno funkcijo poudarjene racionalnosti v pravu, seveda pa hkrati opozarja, da je pravo tudi kot »prisila logike« še vedno prisilno oziroma utemeljeno v takšni ali drugačni moči njegovih nosilcev. Racionalnost sama po sebi na področju prava ne omogoča nikakršne nesporne vrhovne ali objektivne »logične eksaktnosti«, ki bi bila obče sprejemljiva že po naravi stvari. »Prisila logike« je vedno prisila subjektivno in iracionalno obarvane logike človeškega mišljenja, ki je, kljub navidezni formalni jasnosti, v svojem aksiomatičnem izhodišču in tudi v slehernem stiku z družbeno stvarnostjo izraz takšnih ali drugačnih individualnih ali kolektivnih vrednostnih nazorov oziroma pojmovanj, s tem v zvezi pa tudi številnih drugih, pretežno iracionalnih dejavnikov (intuicije, predsodkov, čustev itd.). tudi na »logičnem« področju zato nikoli ni mogoče zagotoviti takšne natančnosti, izmerljivosti, jasnosti, očitnosti ipd., ki bi v pravu omogočala objektivno ocenjevanje oziroma vrednotenje.
Relativnost človekovega sveta in z njim tudi prava torej neizogibno terja moč oziroma silo, ki v danem času in prostoru preko takšne ali drugačne pozitivizacije prava na »aksiomatičen« način vzpostavi merila pravnega vedenja in ravnanja ter zagotovi njihovo izvajanje. V končni instanci je pravo celo nujno pogojeno s fizično prisilo, s katero je mogoče v hujših primerih nasprotovanja pravu zagotoviti podreditev pravnih subjektov pravnim normam. V tej svoji izrazito heteronomni funkciji je pravo iracionalno toliko, kolikor se upira razumskemu procesu iskanja in utemeljevanja pravnih rešitev. Iracionalnost je v smislu fizičnega prisiljevanja sicer še posebej v modernem pravu močno »omiljena« oziroma pogojena s številnimi racionalnimi dejavniki, kljub temu pa kot takšna ostaja del modernega in slehernega prava. To je povsem sprejemljivo, kolikor se s silo v končni instanci varujejo oziroma uveljavljajo temeljne in iz njih izvedene pravne vrednote in institucije.
Re: Izpitna vprašanja
Izpit pri predmetu Filozofija prava bo v ponedeljek, 31. 1. 2011 v ZLATI pred.
Razpored:
A - M ob 8.00
O - Ž ob 12.00
bosta 2 različna izpita al kaj ?
Razpored:
A - M ob 8.00
O - Ž ob 12.00
bosta 2 različna izpita al kaj ?
Re: Izpitna vprašanja
Jojjjj kot da mamo UVP. In najboljše je, da bo en za nardit en pa ne:) Pri moji sreči, svojih vprašanj nem znala, vprašanja drugega izpita pa.....
Re: Izpitna vprašanja
Kaj bi pa napisali pod spremenljivost naravnega prava?
Re: Izpitna vprašanja
Js bi takole zacel:-Špela- napisal/-a:Kaj bi pa napisali pod spremenljivost naravnega prava?
Naravno pravo so v antiki razumeli kot vsebinsko popolno,dostopno človekovemu razumu, nadrejeno pozitivnemu pravu ter večno in nepremenljivo. In prav večnost in nespremenljivost sta sporni lastnosti naravnega prava.
Naravno pravo, kot takšno je družbeno in časovno pogojeno. Ljudje skozi čas različno razumejo pojem naravnega prava in kaj ta obsega,to je razvidno že iz različnih teorij o naravnem pravu. Že Aristotel je dejal, da ima naravno pravo spremenljivo vsebino in zato ni večnega in nepremenljivega naravnega prava. Kant pa je dokončno v svoji kritiki racionalističnega naravnega prava popolnoma ovrgel tezo racionalističnega naravnega prava o večnosti in nespremenljivosti naravnega prava s svojim zorom in pojmom. Dejal je da razum lahko zazna samo tiste predmete(zore), ki jih je mogoce zaznati s cuti in zato razum ni sposoben izoblikovati vecnega in nespremenljivega prava, ki bi veljal ob vsakem casu in v vsakem prostoru. Vendar pa lahko pritrdim tezi o nespremenljivosti naravnega prava z vidika splošnih resnic, ki so se izoblikovale skozi zgodovino in se vsebinsko niso spreminjale npr. Ne ubijaj. Nespremenljivost naravnega prava pa se kaže tudi o nenehni zahtevi naravnega prava, da mora biti državno oblastno ravnanje in pravna pravila pravična in človeška, kajti če niso jim je potrebno odreči veljavo.
Druga se zdele iz glave ne spomnem Tak da me kr dopolnite.
Re: Izpitna vprašanja
Mene pa zanima kak naj bi bil odgovor na to vprašanje: Zakaj so dobre teorije, ki poskušajo najti ideal- kot so Dworkinov idelani sodnik, Perelmanov univerzani avditorij... :O
- legally blond
- Prispevkov: 252
- Pridružen: 17. Nov 2008 18:23
Re: Izpitna vprašanja
copy-paste iz ta dolge skripte, str, 87.
V kontekstu teorije argumentacije je sporna trditev, da je celo v »težkem primeru (hard case) mogoče najti eno in edino najboljšo rešitev (right-answer thesis). Pot, ki smo jo že prehodili, dokazuje, da Dworkinovemu izzivalnemu stališču ni mogoče pritrditi. Upoštevati bi ga bilo mogoče ob predpostavki, da razpolagamo s hierarhično sklenjenim katalogom metapravil, ki bi nam povedala: (1) katera razlaga zakona je najboljša in edino sprejemljiva, (2) kateri konkretni dejanski stan najbolj tipično izraža življenjski primer in (3) kateri zakonski in konkretni dejanski stan se najbolj lesno ujemata. Predpostavke (beri: vprašanja) so retorične, odgovor je jasen in nedvoumen: družba, ki ji pripadamo, je vrednostno raznolika in pluralistična, njen vrednostni sistem je vse prej kot nepropustno usklajen skratka: v njem ni »pranorme«, ki lahko – četudi le hipotetično – pove, katera je edina in najboljša rešitev.
Kljub temu spoznanju so kar se da dobrodošle teorije, ki iščejo »idealno« in »najboljšo rešitev« (Dworkin: »the best soundest theory«) – bodisi da gre za idealno govorno situacijo oziroma za univerzalni avditorij, ki mu moramo predstaviti rešitev, in biti sposobni, da ga prepričamo o pravilnosti odločitve (vključno s sposobnostjo, da tehtno zavrnemo tudi nasprotne argumente), bodisi za postopek, ki naj omogoča optimalno ravnanje, ali pa za idealnega sodnika Herkula, ki odstranjuje vse morebitne ovire, razbistri vodo in postavi stvari tja, kamor sodijo. Kot »metoda dela«, ki si jo lahko zamislimo v predavalnici, na seji senata ali sami s seboj, ima ta metoda nemajhno spoznavno in didaktično vrednost. Od tistega, ki odloča, terja, da se sooči z normativnimi možnostmi, da kar najbolj natančno ugotovi, kaj se je sploh zgodilo, in da je pripravljen prisluhniti nasprotnim argumentom, ko se giblje med obema ravnema, in navede razloge, zakaj je njegova rešitev boljša kot tista, ki jo zagovarja njegov »diskusijski družabnik«.
V kontekstu teorije argumentacije je sporna trditev, da je celo v »težkem primeru (hard case) mogoče najti eno in edino najboljšo rešitev (right-answer thesis). Pot, ki smo jo že prehodili, dokazuje, da Dworkinovemu izzivalnemu stališču ni mogoče pritrditi. Upoštevati bi ga bilo mogoče ob predpostavki, da razpolagamo s hierarhično sklenjenim katalogom metapravil, ki bi nam povedala: (1) katera razlaga zakona je najboljša in edino sprejemljiva, (2) kateri konkretni dejanski stan najbolj tipično izraža življenjski primer in (3) kateri zakonski in konkretni dejanski stan se najbolj lesno ujemata. Predpostavke (beri: vprašanja) so retorične, odgovor je jasen in nedvoumen: družba, ki ji pripadamo, je vrednostno raznolika in pluralistična, njen vrednostni sistem je vse prej kot nepropustno usklajen skratka: v njem ni »pranorme«, ki lahko – četudi le hipotetično – pove, katera je edina in najboljša rešitev.
Kljub temu spoznanju so kar se da dobrodošle teorije, ki iščejo »idealno« in »najboljšo rešitev« (Dworkin: »the best soundest theory«) – bodisi da gre za idealno govorno situacijo oziroma za univerzalni avditorij, ki mu moramo predstaviti rešitev, in biti sposobni, da ga prepričamo o pravilnosti odločitve (vključno s sposobnostjo, da tehtno zavrnemo tudi nasprotne argumente), bodisi za postopek, ki naj omogoča optimalno ravnanje, ali pa za idealnega sodnika Herkula, ki odstranjuje vse morebitne ovire, razbistri vodo in postavi stvari tja, kamor sodijo. Kot »metoda dela«, ki si jo lahko zamislimo v predavalnici, na seji senata ali sami s seboj, ima ta metoda nemajhno spoznavno in didaktično vrednost. Od tistega, ki odloča, terja, da se sooči z normativnimi možnostmi, da kar najbolj natančno ugotovi, kaj se je sploh zgodilo, in da je pripravljen prisluhniti nasprotnim argumentom, ko se giblje med obema ravnema, in navede razloge, zakaj je njegova rešitev boljša kot tista, ki jo zagovarja njegov »diskusijski družabnik«.
Re: Izpitna vprašanja
primer načela sorazmernosti in ga natančno razloži?
Re: Izpitna vprašanja
poglej poglavje dr. Dragice Wedam Lukič z naslovom Načelo sorazmernosti kot kriterij ustavnosodne presoje (v knjigi Pravna država), notri imaš veliko primerov ustavnosodne presojedon napisal/-a:primer načela sorazmernosti in ga natančno razloži?
Pa še splošno o načelu sorazmernosti (če ti kaj pride prav) - povzeto po dr. Wedam Lukič:
Načelo sorazmernosti je eno od temeljnih pravnih načel in se je uveljavilo kot mehanizem, s pomočjo katerega se poskuša vzpostaviti ustrezno ravnovesje med nasprotujočimi si pravicami in pravnimi interesi. Velja torej v primerih, ko se načela med seboj izključujejo ali omejujejo, mejo med njimi pa je mogoče poiskati zgolj s pravo mero in sorazmernostjo Vse sodne institucije se srečujejo s problemom, kako daleč je še dopustno zavarovati eno pravico, ne da bi se s tem nedopustno omejilo drugo pravico. Vprašanje je, kako daleč in pod kakšnimi pogoji sme zakonodajalec posameznika omejiti pri izvrševanju njegovih pravic. Temeljni pomen načela sorazmernosti je v prepovedi prekomernih posegov države v človekove pravice. Test sorazmernosti (ki se izvaja poleg testa legitimnosti) obsega presojo:
ali so izbrana sredstva za dosego cilja smiselna, uporabna in možna,
ali so sredstva, ki pridejo v poštev za dosego cilja, potrebno oziroma nujna in
ali sredstva niso zunaj razumnega razmerja do družbene in politične vrednosti cilja.
Re: Izpitna vprašanja
Primer načela sorazmernosti je mogoče tole iz Pavčnikove knjige:
- nevaren možganski test pri ugotavljanju neprištevnosti - nesorazmeren ukrep (zaradi posledice velikih zdravstvenih zapletov)
- omejitev izbire kraja odvetniške pisarne, zato da bi se zagotovila nepristranskost sodnikov - neprimeren ukrep
- za zagotovitev varnosti ljudi je predviden le pripor ne pa drugi manj hudi ukrepi - ukrep ni nujen
Ne vem a bi pri šli vsi trije primeri v poštev al pa mogoče bolj samo prvi.
Glede spremenljivosti naravnega prava pa tut js razmišlam v tisti smeri. Hvala!
- nevaren možganski test pri ugotavljanju neprištevnosti - nesorazmeren ukrep (zaradi posledice velikih zdravstvenih zapletov)
- omejitev izbire kraja odvetniške pisarne, zato da bi se zagotovila nepristranskost sodnikov - neprimeren ukrep
- za zagotovitev varnosti ljudi je predviden le pripor ne pa drugi manj hudi ukrepi - ukrep ni nujen
Ne vem a bi pri šli vsi trije primeri v poštev al pa mogoče bolj samo prvi.
Glede spremenljivosti naravnega prava pa tut js razmišlam v tisti smeri. Hvala!
Re: Izpitna vprašanja
Temelj filozofije je pravna varnost. Pojasni!
Mogoče kdo?
Tnx
Mogoče kdo?
Tnx
Re: Izpitna vprašanja
Jaz od pravne varnosti znam samo tole (če kaj pomaga):Tacit napisal/-a:Temelj filozofije je pravna varnost. Pojasni!
Mogoče kdo?
Tnx
Pravna varnost pomeni:
da so pravila vedenja in ravnanja pravnih subjektov predvidljiva (predvidljivost),
da se pravno urejeno vedenje in ravnanje uresničuje v življenju (zanesljivost) in
da je zato mogoče načrtovati, kako naj se vedemo v prihodnje (zaupanje v pravo).
- legally blond
- Prispevkov: 252
- Pridružen: 17. Nov 2008 18:23
Re: Izpitna vprašanja
Razglasitve rezultatov bodo potekali po naslednjem razporedu:
Alič do Kočevar – razglasitev bo v sredo, 9. februarja ob 9.30, v seminarski sobi 1.
Koren do Rakun – razglasitev bo v petek, 4. februarja ob 10.00, v seminarski sobi 5.
Ratej do Žohar (in Brinovec) – razglasitev bo v ponedeljek, 7. februarja ob 8.00, v seminarski sobi 5.
Alič do Kočevar – razglasitev bo v sredo, 9. februarja ob 9.30, v seminarski sobi 1.
Koren do Rakun – razglasitev bo v petek, 4. februarja ob 10.00, v seminarski sobi 5.
Ratej do Žohar (in Brinovec) – razglasitev bo v ponedeljek, 7. februarja ob 8.00, v seminarski sobi 5.
Re: Izpitna vprašanja
mene zanima, če je tisti 9.februar točen datum. novak je reko, da bodo rezultati v drugi polovici tedna al pa v ponedeljek... Da ni slučajno v referatu prišlo do pomote in je mišljena ta sreda 2.2.? Ve kdo?
Re: Izpitna vprašanja
oj!
mene pa zanima če je filozofija še samo pisni izpit,pa pač zagovor, če si med 5 pa 6 al je tudi ustni v vsakem primeru?
tnx
mene pa zanima če je filozofija še samo pisni izpit,pa pač zagovor, če si med 5 pa 6 al je tudi ustni v vsakem primeru?
tnx
Re: Izpitna vprašanja
a je bil izpit ful težak al ne preveč?