Izpitna vprašanja

doc. dr. Luka Tičar

Moderatorji: a90bajnaJureZmaj

Odgovori
mandy
Prispevkov: 73
Pridružen: 05. Okt 2008 09:39

Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mandy » 10. Okt 2008 15:13

Kakšna izpitna vprašanja pa se kaj pojavljajo pri delovnem pravu?

Uporabniški avatar
Umagaan
Prispevkov: 20
Pridružen: 12. Nov 2008 09:19

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Umagaan » 12. Nov 2008 09:29

Moj arhiv (za delovno in za socialo, ker je pač dvojček):

PSV (maj 2004)

3 točke
1.Pogoji in odmera vdovske pokojnine
2.Pravni akti ES in EU
3.Pravice iz starševskega varstva

1 točka
4.Ali je denarna socialna pomoč edina pravica iz socialnega varstva
5.Ali je treba vse pravice in stvari iz obveznega zdravstvenega zavarovanja doplačati
6.Ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti

DP (maj 2004)

1.Bistvo sindikalne svobode
2.Drugi osebni prejemki iz SKPgd
3.Načeli neposrednosti in obveznosti pri KP
4.Obveznosti delavca kot stranke v PZ
5.Ali lahko delavec toži na ugotovitev nezakonitosti pisnega obvestila o kršitvah pri delu
6. Letni dopust, regres in odmor, če delavec dela s polovičnim delovnim časom. Ali se to kaj spremeni, če dela manj kot je polovični delovni čas
7.Zakon o varnosti in zdravju pri delu: na čemu temelji izjava o varnosti in kaj se z njo določi
8.Pravni viri,ki varujejo pravice obeh vrst delavskih predstavnikov
9.Kakšne so posledice za delavca, ki sodeluje v nezakoniti stavki
10.Kaj lahko stori neizbrani kandidat, če misli, da je bila kršena prepoved diskriminacije


PSV (september2004)

3 točke
1.Naštejte in na kratko opišite akte EU, pomembne za področje socialne varnosti
2.Opišite pravico do družinske pokojnine in pravila za njeno odmero po ZPIZ-1
3.Opišite sistem starševskega varstva v Sloveniji

1 točka
4.Ali so starejše brezposelne osebe posebej varovane
5.Ali je potrebno vse storitve oz. dajatve iz zdravstvenih zavarovanj doplačati
6.Ali so vse osebe upravičene do denarne socialne pomoči, ki jim je prenehalo delovno razmerje po njihovi volji ali krivdi

DP (september2004)

1.Naštejte 3 institute v ZDR pri katerih bi lahko prišlo do kršitve svobode dela?
2.Načelo tripartitnosti v MOD in na nacionalni ravni v socialnem dialogu
3.Bistvo zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti! Katera vprašanja v zvezi s tem ureja ZDR?
4.Bistvene značilnosti instituta spremembe delodajalca!
5.Sporazumna razveljavitev PZ
6.Kje je definirana osnovna plača
7.Trgovsko podjetje se je odločilo, da bodo trgovine odprte tudi ob nedeljah in praznikih.Kakšne pravice imajo ti delavci
8.Nočno in nadurno delo za nosečnice in starše
9.Naštejte zakonske pogoje za priznanje lastnosti reprezentativnosti sindikatov
10.Pravna narava kolektivnih pogodb

PSV(marec 2004)

3 točke
1.Postopek za pridobitev pravic iz ZPIZ
2.Ustavne določbe, ki se nanašajo na socialno varnost
3.Zaščita otrok v zakonih o socialni varnosti

1 točka
4.Ali so starejše brezposelne osebe deležne posebne skrbi
5.Ali imajo osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi pravico do denarne socialne pomoči
6.Ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapije

DP (marec 2004)

1.Katera dva splošna akta delodajalca pozna ZDR?Kateri je nehal veljati 1.10.2003
2.Odločba US o reprezentativnosti sindikatov, glede kvantitativnega pogoja
3.Pogoji in trije instituti, ki predstavljajo posebnosti za majhne delodajalce
4.Pravni vir, ki ureja osnovno plačo in kaj je to
5.Sankcija, če delodajalec zaposli delavca v nasprotju s sistematizacijo delovnih mest in kaj se zgodi s pogodbo
6.Katera dva instituta pozna ZDR, ki urejata delovno razmerje in vključujeta tri stranke
7.Ali lahko delodajalec sklene pogodbo za določen čas s tujcem, ki ima osebno dovoljenje za delo?
8.Pravna narava kolektivnih pogodb
9.Kaj je bistvo volonterskega pripravništva

PSV

1.Odmera starostne pokojnine
2.Pravice iz starševskega varstva
3.Ustavne odločbe, ki se nanašajo na socialno varnost
4.Ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
5.Ali je pravica do nadomestila za nego in varstvo po ZZVZZ časovno omejena
6.Ali pravica do denarnega nadomestila za brezposelne preneha, če ta zavrne ustrezno zaposlitev

DP

1.Naštej najpomembnejše konvencije MOD
2.Narava konvencij MOD
3.Ekonomsko-socialni svet
4.Pravna narava kolektivnih pogodb
5.Dopustnost del oseb mlajših od 15 let
6.Institut spremembe delodajalca
7.Ali je po neuspešno opravljenem poskusnem delu oseba upravičena do nadomestila za brezposelnost
8.Kdaj preneha delovno razmerje z odločbo sodišča
9.Kdaj nadurno delo absolutno ni dopustno
10.Kako je sestavljena plača

PSV(januar2004)

3 točke
1.Družinska pokojnina
2.Pravice iz zdravstvenega zavarovanja
3.Razlike in podobnosti nacionalnega varstva in socialne pomoči

1 točka
4.Ali sta starševski dopust in starševsko nadomestilo edini dve pravici iz naslova starševskega varstva
5.Ali imajo vse brezposelne osebe pravico do denarne pomoči
6.Neko vprašanje glede državne pokojnine , ki se odgovori z da ali ne

DP (januar2004)

1.Kaj je dvakrat fakultativna stvar glede arbitraže
2.V kakšnih primerih in kdaj se lahko spor o kolektivni pogodbi s strani sindikata reši z arbitražo
3.Delodajalec ima dolžnost zagotavljati delo.Kaj ima na razpolago, če tega ne more zagotavljati
4. Tri konvencije MOD glede sindikalne svobode
5.Omejitev pogodbene svobode delodajalca in delavca
6.Neutemeljeni razlogi za prekinitev delovnega razmerja

PSV(marec 2003)

3 točke
1.Opiši starševska nadomestila
2.Kaj je uredba 1408/71/EEC
3.Sistem določanja višine starostne pokojnine po ZPIZ-1

1 točka
4.Ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
5.Ali imajo vsi brezposelni pravico do denarnih dajatev
6.Nekaj v zvezi s socialno pomočjo


DP (marec 2005)

1.Kaj je bil osrednji problem ustavne pritožbe na pridobitev pravne subjektivitete na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in kakšno je bilo mnenje Ustavnega sodišča
2.Naštej pet primerov, ko ni treba objaviti prostega delovnega mesta v sredstvu javnega obveščanja
3.ZDR prepoveduje tako neposredno, kot posredno diskriminacijo.Opredeli slednjo!
4.Naštej pogodbe, ki jih je ZDR uvrstil v poglavje Posebnosti pogodb o zaposlitvi ter napiši katere izmed teh pogodb pomenijo fleksibilnost pogodb delu
5.Kako je urejena odpravnina ob upokojitvi v ZDR
6.V katerih primerih in pod kakšnimi pogoji je v ZDR predviden odlok učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
7.Načini reševanja kolektivnih sporov
8.Kaj pomeni dispozitivnost in posrednost kolektivnega načina sodelovanja delavcev pri upravljanju


PSV(marec 2005)

1.Opišite značilnosti socialnih zavarovanj
2.Ali mora zavod za zdravstveno varstvo vedno izplačevati nadomestilo plače že prvi dan odsotnosti z dela? Na kratko utemelji
3.Pogoji za pridobitev družinske pokojnine ter način odmere
4.Ali je vsak brezposeln upravičen do prejemanja denarne pomoči po ZZPB?Na kratko utemelji
5.Naštej in na kratko opiši posebne pravice otrok s težkimi duševnimi in telesnimi motnjami, ki so urejene v slovenski zakonodaji
6. Ali je denarna socialna pomoč vedno izplačana v znesku minimalnega dohodka? Na kratko utemelji

Uporabniški avatar
Umagaan
Prispevkov: 20
Pridružen: 12. Nov 2008 09:19

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Umagaan » 12. Nov 2008 09:33

Pa še par splošnih info...
- Na ustnih so obe čist ok, pri Škobernetovi se da tud zvišat, pri Končarjevi pa sicer ni nemogoče ampak splošna praksa pa višanje ravno ni - ponavadi ostaneš kr na istem. Kolk vprašanj dajeta sem pa že mal pozabla, zdi se mi da 3 + kakšno podvprašanje. Skratka, nič groznega, vsi preživijo
- ja škobernetova je ful prijazna pa to, pa več ali manj vsi zvisujejo. pri končarjevi pa ostaneš na istem, pa lahko te precej dolgo mrcvari
- IVS CARITAS skripti sta zakon, skoraj ne rabiš zapiskov zraven. ker pa ne vem, če sta skripti za delovno in socialno že dostopni širšim množicam (ampak do maja bo že sigurno v kopirnici), če pa ne dobiš skript, pa zapiski + zakonodaja.
- Kar se pa izpita tiče: delovno: zelo lahko je dobit 1 piko na vprašanje (od dveh), za več kot 1.5 pa morš napisat poplnoma natančen odgovor oz.vse. Ocenjuje po decimalkah in je dokaj stroga z ocenjevanjem, pike kar letijo.
- narobe se spomniš 10 dni za delovno (brez predavanj) nikoli ni zadost (če si se pa res sam 10 dni učil potem pa zdele o delovnem nimaš več blage veze),
mogoče bi blo za socialo 10 dni zadost če se učiš sam po skripti.
pri delovnem imajo vsaj na pisnem delu kar strog kriterij, zakon moraš znat v nulo približno tako kot npr. zkp. pol maš pa še postranske zakončke ki so sicer kratki ampak..., pol maš pa še konvencije mod...
za dvojčka si ti kar lepo kakšna 2 mesca uzam po par uric na dan (to je če nisi bila na predavanjih, pa če bi mela kej več kot 6)
- odvisno tudi od načina študija. snovi je res kar veliko, odvisno je tudi, kolk te zanima. če se prav spomnim, sem se jaz učila 2- 3 tedne, ampak sem prej že vse enkrat prebrala. je pa res, da dokaj strogo ocenjujejo, pa še esejska vprašanja so. tako da si rajš vzemi preveč časa kot premalo.
- Frida, če hočeš res dobr naštudirat, rabiš za delovno 14 dni intenzivnega učenja, za socialo pa en teden. Če pa si vzameš bolj na easy, pa si vzami še en teden več. Približno en mesec rabiš, če nisi nič hodila na predavanja in če začneš čisto iz nule.

Pero
Prispevkov: 2
Pridružen: 05. Feb 2009 13:03

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Pero » 05. Feb 2009 13:05

Omenjaš, da sta IVS CARITAS skripti za delovno in socialno dobri... Kje ju lahko najhitreje dobim?

Pero
Prispevkov: 2
Pridružen: 05. Feb 2009 13:03

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Pero » 05. Feb 2009 13:07

Aja, pa še tole, ker govoriš o ljudeh, ki niso hodili na predavanja, jaz nekaj sem, ampak pred več kot petimi leti, tko, da sem v bistvu "čist z nule", kaj bi potem še rabil poleg IVS CARITAS skript, ki si jih kot rečeno prizadevam čimprej dobiti?

sp3ci
Prispevkov: 25
Pridružen: 13. Feb 2009 11:37
Kraj: left pocket of the right pants

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a sp3ci » 17. Feb 2009 14:42

resena vprasanja starih izpitov, spet, pomoje ni vse pravilno in manjka kaj....
DP izpitna vprasanja_popravek.docx
(58.31 KiB) Prenešeno 1382 krat
wendy, I need some magic dust...

Uporabniški avatar
AzzQim
Prispevkov: 18
Pridružen: 26. Jan 2009 15:41
Kontakt:

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a AzzQim » 14. Maj 2009 18:03

Torej, dovolil sem si dopolniti in popraviti sp3cijev seznam, v dveh dneh sem prišel le do polovice (od zadaj naprej, heh) tako da je popravljeno od 11. strani naprej, dvojna vprašanja so izbrisana. Sem pa dodal še nekaj sodne prakse. Mogoče naslednja polovica sledi kdaj drugič :) :ugeek:
Priponke
DP_izpiti_odgovori.doc
(154 KiB) Prenešeno 1625 krat

Nancy
Prispevkov: 22
Pridružen: 20. Nov 2008 11:35

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Nancy » 18. Maj 2009 13:22

mogoče bil danes kdo na ustnem??

občutki, vprašanja... karkoli??

AhYm
Prispevkov: 7
Pridružen: 15. Jan 2009 12:49

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a AhYm » 29. Maj 2009 10:15

Maj 2009
1. Bistvo pravice do stavke in pravna ureditev v RS(or sth)
2. Elementi delovnega razmerja
3. Konkurenčni prepovedi - opredelitev, razlike med njima
4. Bistvo javnih del (or sth:) in na kakšnem pravnem temelju se izvajajo.
5. Obveznosti delodajalca pred redno odpovedjo in krivdnih razlogov in povezava z roki iz 88.člena ZDR.
6. Pravice delavcev glede nadurnega dela.
7. Načini sodelovanja delavcev pri upravljanju prek sveta delavcev.
8. Avtonomija kolektivnega pogajanj

Uporabniški avatar
AzzQim
Prispevkov: 18
Pridružen: 26. Jan 2009 15:41
Kontakt:

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a AzzQim » 07. Jun 2009 21:13

Em, malo sem pozabil. Saj so jutri ob 8.30 ustni za oba, kajne?

chili
Prispevkov: 6
Pridružen: 19. Apr 2009 14:37

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a chili » 07. Jun 2009 21:30

ja, jutri ob 8.30

slučajno kdo ve kaj Končarjeva ponavadi sprašuje?

mandy
Prispevkov: 73
Pridružen: 05. Okt 2008 09:39

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mandy » 13. Sep 2009 08:26

IZPIT 09.09.09 ;)

1. Pluralizem pravnih virov!
2. Dejavnosti sindikata v okviru akcijske svobode kot elementa sindikalne svobode!
3. Razlika med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu?
4. Delavec se je v času delovnega razmerja izobraževal in si pridobil višjo stopnjo izobrazbe. Kasneje mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ali mu je dolžan ponuditi novo zaposlitev, ki ustreza novi višji stopnji izobrazbe?
5. Delodajalec želi iz poslovnih razlogov odpovedati pogodbo o zaposlitvi 2 starejšima delavcema; eden že izpolnjuje pogoje minimalne pogoje za upokojitev, drugi pa je star 56 let in mu manjka še 4 leta do izpolnitve minimalnih pogojev. Ali je odpoved dopustna/pod kakšnimi pogoji? Kako je z odpravnino?
6. Delavka je zaposlena s krajšim delovnim časom. Kako je z letnim dopustom, regresom, odmori. Se kaj spremeni, če se zaposli z delovnim časom, krajšim od polovičnega?
7. Delodajalec mora delavcem zagotavljati usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. S katerimi pravicami v ZDR se to uresničuje?
8. Avtonomija kolektivnega pogajanja.

Uporabniški avatar
betty
Prispevkov: 7
Pridružen: 02. Feb 2009 11:30

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a betty » 09. Okt 2009 12:36

izpit 09.10
1. Avtonomni pravni viri
2. Osebna veljavnost Zakona o varnosti in zdravju pri delu
3. Kako ZDR doloca vodilnega delavca? Kaksne posebnosti veljajo?
4. Vloga sindikata pri odpovedi PZ iz poslovnih razlogov vecjemu stevilu delavcev?
5. Zakonska opredelitev neenakomerne razporeditve delovnega časa in prerazporeditve delovnega casa. Kaksna je razlika med njima
6. Delavec je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 01.01.09 do 30.07.09. Koliko dopusta mu pripada.
Delavec pa dopusta v celoti ni izkoristil. Kaksna je sodna praksa in kaj doloca ZDR glede neizrabljenega dopusta ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi
7. Opisi postopek uveljavitve pravic delavca, v primeru ko ni zagotovljeno neposredno sodno varstvo.
8. Prenehanje kolektivne pogodbe

tomas
Prispevkov: 26
Pridružen: 25. Feb 2009 10:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a tomas » 06. Nov 2009 13:36

NOVO!!!!!!!!

ZDR je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom
Datum in ura objave: 28.10.2009 10:15:24
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-284/06 odločilo, da so tretji odstavek 8. člena ter 84. in 85. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v devetih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu RS.

Do odprave ugotovljene protiustavnosti mora delodajalec v postopku sprejemanja splošnega akta delodajalca iz tretjega odstavka 8. člena ZDR v primerih, ko pri njem ni organiziranega sindikata, pred sprejemom splošnega akta pridobiti mnenje delavskih predstavnikov. Do odprave ugotovljene protiustavnosti ima v primerih, ko je zoper delavca, ki ni član sindikata, uveden postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 84. in 85. členu ZDR, v tem postopku svet delavcev ali delavski zaupnik enake pristojnosti, kot jih ima sindikat.

Pobudniki za oceno ustavnosti so podali mnenje, da gre za neustavnost tretjega odstavka 8. člena ZDR, ki določa, da se lahko v primeru, če pri posameznem delodajalcu ni organiziranega sindikata, s splošnim aktom delodajalca določijo pravice, ki se v skladu s tem zakonom urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Praviloma je torej urejanje teh pravic prepuščeno kolektivnemu dogovarjanju z namenom, da se doseže določitev čim višjega nivoja pravic delavcev. Takšna ureditev upošteva tudi, da sodi zavzemanje za socialne in ekonomske pravice delavcev v prvi vrsti v pristojnost sindikatov. Vendar pa s tem, ko dopušča sodelovanje delavcev pri urejanju njihovih socialnih in ekonomskih pravic samo v primeru, če so sindikalno organizirani, povzroča, da so delavci pri delodajalcu, kjer ni organiziranega sindikata, v primerjavi z delavci pri delodajalcu, kjer je ta organiziran, v slabšem položaju. Urejanje njihovega položaja namreč drugače kot pri kolektivnem dogovarjanju, pri katerem imajo delavci vpliv na vsebinsko določitev pravic, prepušča enostranski volji delodajalca.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.

Ustavno sodišče se strinja s pobudniki , da kadar pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, mora biti zaradi načela enakosti pred zakonom prav tako zagotovljena možnost delavcev, da prek sodelovanja drugih predstavnikov delavcev, ki bi bili za to izbrani po posebnem, zakonsko določenem postopku, sodelujejo v postopku sprejemanja splošnega akta delodajalca, s katerim se določajo pravice, ki so sicer predmet urejanja kolektivnih pogodb. Zato je tretji odstavek 8. člena ZDR v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker brez razumnega razloga postavlja delavce pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, v primerjavi z delavci pri delodajalcih, kjer je ta organiziran, v slabši položaj.

Pobudniki so prepričani tudi, da sta 84. in 85. člen ZDR v neskladju z Ustavo, ker ne določata sodelovanja svetov delavcev v postopku nasprotovanja in zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. Prvi odstavek 84. člena ZDR določa, da mora v primeru, če delavec tako zahteva, delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka. V skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR v primeru, če sindikat iz prejšnjega člena nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. Namen teh določb je varovanje pravic delavcev v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker pa te določbe veljajo samo za delavce, ki so člani sindikata, postavljajo tiste delavce, ki to niso, v neenakopraven oziroma slabši položaj.

Ustavno sodišče meni, da za ureditev, ki delavcem, ki niso člani sindikata, ne zagotavlja enakih možnosti varstva njihovih pravic v postopku odpovedi, kot jih zagotavlja delavcem, ki so člani sindikata, ne obstaja razumen razlog. Še toliko bolj to velja v primeru, če pri delodajalcu obstaja kakšna druga oblika združenja oziroma povezovanja delavcev, ki prav tako lahko skrbi za varstvo pravic delavcev v postopku odpovedi. Zato je izpodbijana ureditev iz 84. in 85. člena ZDR v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

Odločbo je Ustavno sodišče sprejelo soglasno 1. oktobra 2009, v Uradnem listu RS pa je bila objavljena 23. oktobra 2009.
"There are known knowns; there are things we know we know. We also know there are known unknowns; that is to say we know there are some things we do not know. But there are also unknown unknowns – the ones we don't know we don't know."

Pleto
Prispevkov: 44
Pridružen: 06. Okt 2008 15:18

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Pleto » 06. Nov 2009 22:04

hvala za informacijo :)

Uporabniški avatar
proton
Prispevkov: 433
Pridružen: 17. Nov 2008 15:19

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a proton » 07. Nov 2009 15:13

Na to je Končarjeva opozorila tudi na zadnjih predavanjih ...

Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ » 09. Nov 2009 16:12

lepo je vedet ^^
jaz sem mali psihopat

Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ » 14. Jan 2010 16:35

IZPIT 14.1.'10

1. objektivni in subjektivni kriterij omejevanja stavke (kateri je uveljavljen v URS)
2. čemu je namenjeno varstvo plače
3. definicija delavca po ZVZD + osebna veljavnost ZVZD
4. prerazporeditev del. časa + na katere pravice delavcev mora bit DD pozoren pri tem
5. kaj pomeni pojem ustrezna zaposlitev in s katerim institutom iz ZDR je povezan
6. ali se po ZDR regres izplačuje glede na izrabljen LD ali glede na pravico do LD
7. pravice mlajših od 18 glede delovnega časa, počitka, odmorov + za koga še veljajo te pravice
8. veljavnost kolektivnih pogodb po zakonu o kolektivnih pogodbah

...vsako vprasanje najvec 2T, za pozitivno = 8 tock.
jaz sem mali psihopat

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 16. Jan 2010 21:36

Ustna vprašanja:

Še nekaj vprašanj iz ustnih pri delovnem:
1.) instituti varstva zaposlitve
2) diskriminacija
3.)delavski zaupnik
4.) nekaj v zvezi z delovnim časom (definicija-polnega in krajšega delovnega časa! *64/II-za krajši delovni čas, se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu!; polni delovni čas-med 40 in 36 h/teden; lahko tudi manj, če gre za posebno nevarna dela-drugače pa se za polni delovni čas šteje, delovni čas, ki je kot tak določen pri delodajalcu )
5.) odpovedni roki, odpravnina
6.)izobraževanje
7.) katere pogodbe pridejo v poštev pri sezonskem delu
8.)- bistvo oz. smisel konkurenčne klavzule (definicija, določbe ZDR ter odgovor, da gre za zaščito delodajalčevih interesov, zaradi nadomestila pa tudi za varstvo delavčevih pravic,...)
9.)- bistvo in smisel ureditve delovnega časa (definicija polnega delovnega časa, varstvo delavca in "ohranjanje ekonomske učinkovitosti" ter posebnosti pri nočnem, nadurnem, dodatnem in dopolnilnem delu in varstvo določenih delavcev,...)
10.)-akcijska svoboda kot element sindikalne svobode
11.) -splošni akti delodajalca-vrste
12.)-kakšne pravice ima delavec, ki izredno odpove PZ zaradi razlogov na strani delodajalca
13.) razlogi za izredno odpoved na strani delavca
14.) razlika med izredno odpovedjo na strani delavca in redno odpoved, zaradi krivdnega razloga
15.) Zgodovinski razvoj sindikalnega organiziranja (pomoje da za Slovenijo)
16.) neutemeljeni odpovedni razlogi (89 člen ZDR)
17.) Kdaj delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, ne sme napotiti delavcev na delo k drugemu uporabniku (57/II ZDR)
18.) *opomba da gre za delovno zakonodajo in ne za delovnopravno zakonodajo (saj je že v besedi zakonodaja, zajeta pravnost, in je narobe če se to 2x uporabi)
19.) zaposlovanje in delo na črno
20.) nočno delo

Načeloma naj se ustna vprašanj v istem dnevu ustnega spraševanja, ne bi preveč ponavljala. In načeloma naj bi bila na začetku bolj vprašanja iz ZDR, bolj ko grejo ustni proti koncu in zmankuje vprašanj, pa naj bi se pojavljala še druga vprašanja-iz ostalih zakonov (ZSDU, ZKop,…) ter ostale učne snovi.
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 16. Jan 2010 22:27

pa še tole mam/od vprašanj na ustnih:
-katera načela oz. pravila veljajo pri spremembi delodajalca
-nekatere je vprašala kaj iz testa
-od česa je odvisna dolžina odpovednega roka pri redni odpovedi
-iz katere ustavne pravice izhaja pravica do prostega časa (vsaj mislim, da je bilo nekaj takega, vsekakor je blo eno čudno vprašanje)
-delovni čas
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 16. Jan 2010 22:31

Za tale vprašanja pa nism zih al so bla na ustnnmu al na pisnmu delu:

IZPITNA VPRAŠANJA

1. NOTRANJI VIRI DELOVNEGA PRAVA?
Viri so eno najpomembnejših poglavij. Delimo jih na:
ZUNANJE (mednarodne): univerzalne: veljajo po vsem svetu ( pakt o ekonomskih in kulturnih pravicah – OZN). Konvencije mednarodne organizacije dele so najbolj pomembne in obravnavajo vsa področja); večstranski: npr. evropske socialne listine; dvostranske: sporazum o zaposlovanju z Nemčijo.
NOTRANJI VIRI delovnega prava so: heteronomni - ustava, zakoni in podzakonski predpisi. To so viri, ki8 so podloženi tujim predpisom. Te sprejema parlament – državni zbor in vlada, sem spadajo: zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Avtonomni viri – te si subjekti sami postavijo. Danes so najpomembnejši kolektivne pogodbe. Ločimo splošno kolektivno pogodbo za gospodarske, kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, kolektivno pogodbo za posamezne panoge, kolektivno pogodbo za posamezne poklice (zdravniki), kolektivno pogodbo za posamezne organizacije (podjetniške). (nižje, kolektivne pogodbe lahko predpisujejo večje pravice od višjih – včasih je tudi obratno).

2. POJEM IN ZNAČILNOSTI DELOVNEGA RAZMERJA?
Je predmet delovnega prava. Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delodajalcem, ki za plačilo zaposluje in delavcem, ki pod določenimi pogoji to delo nudi. Nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med obema udeležencema. Je pravno razmerje, saj so oblika, vsebina, udeleženci, pravice pravno urejeni. Delovno razmerje ima v DP značilnosti: 1. prostovoljnost: se sklene prostovoljno, prisilno delo je prepovedano s konvencijo. 2. Odplačnost: gre za delo za plačilo, kar v gospodinjstvu ni. 3. Podrejenost: delavca delodajalcu pri opravljanju dela, ko mu la-ta naloži delokrog del. Delavec mora upoštevati pravila v zvezi z delom, sicer krši delovne obveznosti (pri avtorskem delu te obveznosti ni). Delovno razmerje se opravlja v določenem času, ko mora delavec določeno število ur za delodajalca ( delo po času, delo za izvršitev določenega dela).

3. POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA?
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja so SPLOŠNI IN POSEBNI. SPLOPŠNI pogoji za sklenitev delovnega razmerja – izpolnjevati jih mora vsakdo, ki želi skleniti delovno razmerje: - starost 15. Let, -splošna zdravstvena sposobnost (opraviti zdravstveni pregled). Tu ureja posebnost za invalide, da so splošno zdravstveno sposobni za delo, za katerega so se izobrazili (kljub invalidnosti). Če oseba ne izpolnjuje teh dveh pogojev, delovno razmerje ne more nastati. POSEBNI – so odvisni od zahtev delovnega mesta, za katerega sklene delovno razmerje: - strokovna izobrazba, -delovne izkušnje v št. Let,- znanje jezikov; za delavcev v državni upravi je pogoj znanje slovenskega jezika, na jezikovno mešanem področju pa še Italijanskega oz. Madžarskega jezika, - posebne psihofizične sposobnosti (za pilote, železničarje),- starost; za delavce v državni upravi se zahteva polnoletnost, - za delavce v mednarodnem cestnem prometu 21, - delavci, ki se prvič zaposlijo za carinika do 30 let, - sodniki; najmanj 30 let; sodniki ustavnega sodišča najmanj 40 let, - državljanstvo – spol; za ženske so prepovedana fizična dela pod zemljo; - vozniški izpit (kjer je terensko delo); - računalniška pismenost (znanje računalništva), numerična pismenost (knjigovodstvo). Nezakonita pogoja sta – narodnost (po mednarodni konvenciji je diskriminacija prepovedana; lahko tujec zna slovensko, pridobi državljanstvo, čeprav ni Slovenec) in odslužitev vojaškega roka (čeprav se takih izogibajo).

4. POSTOPEK ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA?
Najprej se sprejme sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja. Sledi objava ali razpis in prijava Zavodu za zaposlovanje. Objava je lahko v prostorih Zavoda za zaposlovanje, razpis pa v sredstvih javnega obveščanja . Morata biti javna, da se zagotovi pravica enake dostopnosti do delovnega mesta. V razpisu se mora navesti: delovno mesto, ki se razpisuje, pogoje, ki so potrebni, kam in v kolikšnem času naj se kandidati prijavijo in kdaj bodo obveščeni o rezultatih. Sledi zbiranje prijav, nato preverjanje kandidatov. Kandidate se lahko preveri z raznimi nalogami ali testi ali pa lahko to stori tudi druga pooblaščena organizacija. Sledi izbira in temu obvestilo o sklepu o izbiri. Obvesti se tako izbirnega kot odklonjenega kandidata. Odklonjeni kandidati imajo možnosti ugovora ali pritožbe v roku 15 dni po prejemu sklepa. Sledi pogodba o zaposlitvi in nastop dela. Šele, ko izbrani kandidat nastopi delo je delovno razmerje veljavno sklenjeno.

5. VARSTVO DELAVCEV – INVALIDOV V DELOVNEM RAZMERJU IN NJIHOVE PRAVICE?
Tu je potrebno upoštevati razliko med delavci invalidi in delovnimi invalidi. Delavci invalidi so tisti kateri zaradi hude telesne okvare (bodisi nesreče ali od rojstva) v delovnem razmerju uživajo posebno varstvo. Delovni invalidi pa so tisti, ki imajo zmanjšanje delovne značilnosti (ZPIZ). Delavci invalidi uživajo varstvo, ko so že v delovnem razmerju, vendar ga uživajo šele ob zaposlitvi. Pri ugotavljanju presežkov so bolje zaščiteni kot delavci - ne sme se jih razporejati na delovna mesta ki ne ustrezajo njihovim zdravstvenim sposobnostim (njihovo delovno mesto mora biti prilagojeno njihovim sposobnostim), pri sprejemu na delovno mesto imajo prednost, če izpolnjujejo določene pogoje. Delodajalci jih ravno zaradi te posebne zaščite, ker se jih potem ne morejo znebiti, ne radi zaposlujejo, vendar je brezposelnost med invalidi še vedno nekoliko manjša, kot pri ostalih delavcih, ravno zaradi tega posebnega varstva. Invalidske org. se zavzemajo za kvotno zaposlovanje invalidov, vsaka org. naj bi zaposlila določeno št. Invalidov. PRAVICE: delovnem invalidu se zagotavlja pravica, da obdrži zaposlitev. Če v podjetju pride do trajnih presežkov delovno razmerje delovnega invalida preneha le z njegovim soglasjem; če mu ni možno zagotoviti zaposlitve v podjetju kjer je bil zaposlen ob nastanku invalidnosti, se ga lahko razporedi v drugo podjetje ali org. brez javnega razpisa in ima prednost pred drugimi iskalci zaposlitve; zagotovi se mu možnost prekvalifikacije oz. dokvalifikacije; poklicna rehabilitacija; pravico do prerazporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu; pravico do denarnega nadomestila, če izpolnjuje določene pogoje.


8. POKLICNA REHABILITACIJA DELOVNIH INVALIDOV?
Pogoji zanjo so: - starost pod 50 let (m) oz. 45 (ž), - gre za invalide 3. Kategorije (samo oni lahko delajo s polovičnim delovnim časom)
Odstopanje od tega: - delovni invalidi, mlajši od 50 oz. 45 let se mu lahko prizna poklicna rehabilitacija tudi za to da se bo usposobil za delo s skrajšanim delovnim časom. Imeti mora zagotovljeno delo ter da bo poklicna rehabilitacija trajala nek smotrni čas (krajši čas). – delovni invalid, ki je starejši od 50 oz.45 let, se mu prizna poklina rehabilitacija, ki pa mora biti izvedena v smotrnem času, delavec mora imeti zagotovljeno delo, potem pa mora delati s polovičnim delovnim časom.
Poklicna rehabilitacija po naši zakonodaji je zelo toga v primerjavi s tujino. Upošteva se koliko bo poklicna rehabilitacija finančno stala in koliko časa bo invalidna oseba potem še lahko zaposlena. Tisti ki se invalidsko upokoji lahko še prejema iz invalidske blagajne, tisti ki pa dela vanjo tudi prispeva. Poklicna rehabilitacija se lahko opravi na različne načine kot je npr. šolanje ali praktično delo(103. Člen). Poklicna rehabilitacija s šolanjem – tu invalid pridobi nova znanja, poklic. Poklicna rehabilitacija: glede pravic in obveznosti se sklene pogodba med delovnim invalidom, zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tistim, pri katerem poklicno rehabilitacija poteka. Največ pa je med ljudmi invalidov z nizko izobrazbo in sploh niso sposobni za poklicno rehabilitacijo s šolanjem. Zavarovanec (delovni invalid),ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije ima v času trajanja le-te, pravico do nadomestila za poklicno rehabilitacijo. Če pa je ne more takoj pričeti izvajati pa dobi to nadomestilo še za čas čakanja na začetek poklicne rehabilitacije. Razporeditev na drugo delovno mesto oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu – to pravico zavarovanec pridobi, če je delavec postal invalid, ko je bil v DR, njegova organizacija pa mora poskrbeti za drugo delovno mesto. Žal se pogosto zgodi da v času ko se zavarovanec zdravi zgodi da organizacija enostavno preneha ali se razdeli na več novih – v tem primeru ga ni mogoče prerazporediti na drugo delovno mesto, temveč mu zavod za zaposlovanje išče novo delo kot drugim brezposelnim osebam. V tem času prejema nadomestila za čas čakanja ko se zaposli pa lahko dobi še nadomestilo za nižjo plačo na novem delovnem mestu. Manjšim org. je pogosto težko zagotoviti drugo delovno mesto zato ni dolžna zagotoviti drugo ustrezno delovno mesto invalida. V določenih dejavnostih je nastanek invalidnost bolj pogost kot npr. rudar ne sme več delati v rudniku. Pravico dodela s skrajšanim delovnim časom pridobi delovni invalid 2. Kategorije in sicer na svojem ali na drugem delovnem mestu. Za čas ko dela dobi plačo ter nadomestilo, za čas ko ne dela. Invalid ki ima na drugem delovnem mestu nižjo plačo dobi za to še dodatno nadomestilo.


12. DELO V VEČ ORGANIZACIJAH?
Nepopolni delovni čas (part time) se uvede iz ekonomskih razlogov. Delodajalec delavce ne potrebuje za polni delovni čas ( npr. čistilka, knjigovodja) – bolj razširjen v svetu. Delavec dobi plačo v sorazmerju s časom ko dela in to se mu šteje v pokojninsko dobo. Delavec ima možnost sklenitve delovnega razmerja z več organizacijami da doseže poln delovni čas omejitve: - ta čas sme trajati 1/3 polnega časa (14 ur/teden), - imeti soglasje delodajalcev pri katerem si zaposlen poln delovni čas, - če gre za opravljanje strokovnih , znanstvenih in pedagoških del. zakonodajalec je delodajalcem naložil da vodijo evidenco o delovnem času. Zlasti o času preko polnega delovnega časa, dele v večjih organizacijah. Pri delu v večjih organizacijah je potrebno uskladiti čas – da v ustreznem času pride iz enega delovnega mesta na drugo. Uskladiti je potrebno tudi druge pravice ( npr. dopust) in obveznosti.

13. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA?
Podjetjem oziroma delodajalcem se zagotavlja: - sofinanciranje odpiranja novih produktivnih delovnih mest, nadomestitev dele stroškov za obnovitev delovnih mest, posojilo za investicijsko vlaganje v nove proizvodne zmogljivosti, sofinanciranje pospeševanja celotne zaposlitve delavcev ki delajo v sezonskih dejavnostih (gradbeništvo, turizem) pomoč pri usposabljanju novo sprejetih delavcev, sofinanciranje prekvalifikacij in dokvalifikacij, sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme za zaposlitev težje prizadetih invalidov. Osebe ki so vključene v program aktivne politike zaposlovanja se zagotavlja: - kritje stroškov zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, denarne dajatve, pokrivanje stroškov trajanja informativnih, izobraževalnih programov za brezposelne osebe, nadomestitev dela osebnega dohodka pripravnika, nadomestitev dela osebnega dohodka iskalcu prve zaposlitve, posojilo za nabavo opreme pri samozaposlovanju.

14. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA PO SAMEM ZAKONU?
To prenehanje na katerega ne vpliva volja delavca ali delodajalca. Ureja oz. določa zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja: - prenehanje ker delavec ni več sposoben opravljati dela (invalidnost) – zaporna kazen nad 6 mesecev – če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot 6 mesecev, - če mu je po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljanje določenih del in nalog, ni pa mu mogoče zagotoviti drugega delovnega mesta, - prenehanju delovnega razmerja za določen čas – prenehanje organizacije v kateri je delavec zaposlen.

15. TEDENSKI POČITEK ?
Delavcu pripada enkrat tedensko 24 ur neprekinjenega počitka. Mednarodna organizacija dela priporoča, da se kot dan tedenskega počitka upošteva dan ki kot tak velja po običajih v določeni državi. Pri nas je kot dan tedenskega počitka določena nedelja. Če delavec dela na dan tedenskega počitka je to posebni pogoj. Delavec je za ta dan upravičen do višjega plačila in do nadomestnega dne za tedenski počitek. V primeru sezonskega dela se času sezone dnevi tedenskega počitka lahko prenesejo v čas sezone ( značilno za gostinstvo in turizem).


28. DELOVNI INVALIDI - POJEM IN KATEGORIJA INVALIDNOSTI?
Delovni invalidi so zavarovanci ki lahko še delajo na svojem delu s skrajšanim delovnim časom oz. zavarovanci, ki zaradi invalidnosti ne morejo več opravljati svojega dela, lahko pa s polnim delovnim časom ali skrajšanim opravljajo drugo delo, glede na preostalo delovno zmožnost. Zavarovanci pri katerih nastane invalidnost se glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije:
delovni invalidi 1 kategorije so tisti pri katerih nastane izguba delovnih zmožnosti. pomeni da ne morejo opravljati svojega dela, kakega drugega dela ali dela s polovičnim delovnim časom.
delovni invalid 2. kategorije so tisti zavarovanci, ki lahko najmanj polovico delovnega časa opravljajo svoje ali kako drugo delo, vendar se ne morejo s poklicno rehabilitacijo usposobiti za delo da bi delo opravljali s polovičnim delovnim časom.
delovni invalid 3. kategorije so tisti zavarovanci ki ne morejo več opravljati svojega dela, vendar pa lahko opravljajo kako drugo delo s polovičnim delovnim časom ) s poklicno rehabilitacijo ali brez).

29. DNEVNI POČITEK?
dnevni počitek je obdobje med koncem dnevnega delovnega časa in pričetkom naslednjega delovnega dne. Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do počitka ki traja najmanj 12 ur nepretrgoma. Med sezonskimi deli pa ima delavec pravico do počitka najmanj 11 ur, mlajši od 18 let pa 12 ur nepretrgoma.

30. TRAJANJE IN RABA LETNEGA DOPUSTA?
Delavec ima pravico do letnega dopusta ki traja najmanj 4 tedne ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši od polnega. delavec dobi pravico do letnega dopusta ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega dela, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega. če delavec v letu ne izpolni tega pogoja ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času predviden na delu. dolžina letnega dopusta se odmeri na podlagi naslednjih meril:delovnih pogojev, prispevka delavca k delu, zahtevnosti delovnega mesta, dolžina delovnih izkušenj, zdravstveno stanje delavca in drugih razmer, v katerih delavec živi in dela. Pravico do povečanega LD imajo vsi delavci ki delajo v posebno težkih delovnih pogojih, delavci, ki so dopolnili 50 let starosti, delavci z najmanj 60% telesno okvaro, delovni invalidi, delavci ki varujejo in negujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo. Izraba LD: ga lahko delavec izrabi v dveh delih, en del lahko delavec izkoristi na lastno željo, vendar mora to delodajalcu sporočiti. V tekočem mora delavec v normalnih okoliščinah izkoristiti najmanj 2 tedna, ostale dni pa najkasneje do 30.6 v naslednjem koledarskem letu. Izjema so primeri ko letnega dopusta v tekočem letu zaradi višje sile ali potrebe delodajalca ne more izkoristiti in lahko ta dopust koristi v naslednjem koledarskem letu.
Zadnjič spremenil Jemc, dne 18. Jan 2010 01:23, skupaj popravljeno 1 krat.
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 17. Jan 2010 22:34

Pa še tole mam/ustni pri Delovnem pravu/Končarjevi:

1.) Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
2.) Odškodninska odgovornost delavca in delodajalca v delovnem razmerju
3.) Kdaj ima delodajalec (DD) možnost delavca odpustit REDNO in kdaj IZREDNO
4.) Sodelovanje delavcev pri upravljanu
5.) Zakon o varnosti in zdravju pri delu
6.) Izjava o varnosti pri delu
7.) ali je v skladu z zakonom, da delajo samo študentje
8.) vse o diskriminaciji (6.člen-konkretni primeri diskriminacije)
9.) reševanje individualnih sporov (kar je od te materije v Zakonu)
10.) inšpektor za delo + konvencije
11.) obličnost pogodbe o zaposlitvi
12.) prisilno delo v URS
13.) gibljiv delovni čas
14.) odškodninska odgovornost DD-kako se razlikuje od splošne odškodninske odgovornosti
15.) sodelovanje delavcev pri upravljanju (enotirno, dvotirno)
16.) kolektvine pogodbe (kako se uredi-čas trajanja,...)
17.) kolektivno reševanje sporov
18.) na čem temelji obveznost delavca, da ima prepoved konkurenčnega delovanja, in prepoved škodljivega ravnanja
19.) kolektivni delovni spori-kakšni so ti spori, kakšne vrste poznamo in kater predpis to ureja ( Zakon o delovnih in socialnih sodiščih)
*po večini sprašuje bolj al mn splošne stvari (razn podvprašanja znajo bit dost podrobna). Sicer pa sprašuje tud kr velik iz zadnga dela (Sodelovanje delavcev pri upravljanju, zakon o stavki, kolektivne pogodbe,...)

20.) Krajši delovni čas od polovičnega (*glede odmora se gleda koliko delavec dela v samem dnevu!)
21.) Kolektivne pogodbe
22.) Kje lahko pride do kršitve načela varstva zaposlitve
23.) ZSDU
24.) Plača
25.) Nadurno delo
26.) Instituti, ki pospešujejo zaposlovanje
27.) Javna dela (ni dost sam kar je v ZDR-tud treba znat ureditev iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti)
28.) Sklepanje kolektivne pogodbe (kdo jo sklene, za koga potem velja (za katere delavc)=>ZKolP)+VEljavnost KP
29.) Ali lahko pobotamo odpravnino in odškodnino (delavev dobi odškodnino, ker je bila odpoved nezakonita-sodišče delavca vrne v delonvno razmerja-tako da ni več upravičen do opravnine, saj mu delovno razmerje velja naprej)
30.) Konkurenčna ureditev (po ZDR, namen,...)
31.) Kakšne možnosti za reševanje sporov med D in DD predvideva ZDR(-preden pride do dejanske odpovedi PZ: arbitraža, vloga inšpektorja, kot mediatorja)
32.) Sodelovanje delavcev pri upravljanju
33.) Kolektivne pogodbe-veljavnost
34.) Zakon o varstvu in zdravju pri delu
35.) sindikalna svoboda
36.) reprezentativnost sindikatov (zakon o reprezentativnosti sindikatov)

*vprašanja se rada navezjujejo od temeljnega, k bolj podrobnemu-oz kje je to temeljno vprašanje urejeno (v katerem zakonu). Npr. vprašanja se nanaša na reprezentativnost sindikatov-nadaljnje vprašanje pa je, kje je to podrobneje urejeno=> Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Vprašanja se prav tako rada navezujejo na konvencije, zakon.
*ne sprašuje se samo ureditev ZDR-ja, ampak tudi tista ureditev v drugih zakonih (ZSDU, ZVZD, ZZZPB, ZRSin, ZKolP, Zakon o stavki,...), ki smo jo omenil na predavanjih

37.) izjava o varnosti
38.) odgovornost DD za poškodbe pri delu/na delovnem mestu (ZVZD)
39.) temeljne mednarodne konvencije in pogodbe
40.) kakšno je razmerje v DP med javnim in zasebnim (javno-interes države, da posega/ureja/nadzira trg dela,...; zasebno-zaradi osebnih okoliščin pri delavcu (plača, zavarovanje,...))
41.) kakšno ja razmerje določb glede na kogentnost in dispozitivnost (del določb je kogentnih, del pa dispozitivnih)
42.) Katere pravice iz DP so urejene v URS

*sprašuje bolj ali manj po Zakonu, zraven tega pa še kaj je NAMEN (zakaj je nekaj tako urejeno) teh zakonskih ureditev. Pazljiv je treba bit, kaj te dejansko vpraša.
Snov iz kolektivnih pogodb kr velik sprašuje. Drugače se osnovna vprašanja nanašajo na splošne stvari (bl al mn iz predavanj), ki bi jih mogl znat.

43.) Sindikati
Zadnjič spremenil Jemc, dne 21. Jan 2010 00:23, skupaj popravljeno 2 krat.
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 17. Jan 2010 22:42

Tisti, ki imate jutr ustne, bi vas lepo prosu, da vprašanja ka ste jih dobil, napišete sm gor na forum (da si mal olajšamo tele ustne pr delovnmu pravu).
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

Uporabniški avatar
Jemc
Prispevkov: 169
Pridružen: 18. Okt 2008 21:02

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Jemc » 18. Jan 2010 18:02

Še ustna izpitna vprašanja z današnjega dne (januarski izpitni rok):

1.) Aktivna politika zaposlovanja (vloga države, delodajalca)
2.) Varstvo plače (kje in kako je to urejeno v ZDR)
3.) Reprezentativnost (kdo/kako se prizna)
4.) Vrste sindikatov (poklicni, na ravni dejavnosti, na ravni podjetja)
5.) PZ za javna dela=>PZ za primer brezposelnosti
6.) Splošne določbe o prenehanju PZ (pravica do zagovora)
7.) PZ za določen čas
8.) EU direktive (ugodnosti za delo)=> kaj prispevajo k izboljšanju položaja delavca v SLO/SLO ZDR
9.) DD z manj kot 10 zaposlenih-posebnosti glede urejanja odnosa med D in DD v teh podjetjih
10.) Sprememba DD
11.) Diskriminacija v ZDR
12.) Kolektivna pogajanja
13.) organizacija sindikatov
14.) reprezentativnost sindikatov
15.) nadurno delo
16.)MOD-načela, cilji,...
17.) delovno razmerje
18.) konv št 87=>pravica do stavke
19.) OBJ. in SUBJ. kriteriji omejevanja stavke (ali so vsebovani v konven. 87=> ne, jih ne določa)
20.) Sklepanje PZ po ZDR=> objava, prijava,..
21.) Kaj se zgodi, če DD v javni objavi prostega delovnega mesta, objavi pogoje, ki jih nima zapisane v aktu o sistematizaciji DM
22.) Splošne določbe o odpovednih rokiih, minimalni odpovedni roki
23.) Nadurno delo -razlikovanje od omejenega delovnega časa; prepoved nadurnega dela
24.) Svoboda dela po ustavi in po ZDR-kako se uresničuje po ZDR=>(objava delovnega mesta, prepoved diskriminacije, sporno pri konkurenčni klavzuli)
25.) Kolektivni delovni spori
26.) Odškodninska odgovornost (kaj mora biti podano iz civilnega prava (objektivna odgovornost (dd opravlja nevarno dejavnost) in subjektivna odg (krivda na strani dd))
27.) Osebna veljavnost ZVZD
28.) pravna narava kolektivnih pogodb (dualizem)
29.) Domnevni obstoj delovnega razmerja (po ZDR-če so izpolnjeni pogoji, se mora skleniti DR)
30.) Disciplinska odgovornost (sklep od disc. odg-edini ki je preostal dd)
31.) Pravni viri, ki jih sprejema DD
32.) Sestavine PZ
33.) ali se lahko enači PZ in DR
34.) hierarhija KP-na kateri ravni se lahko uredi na slabše (ob pogojih, ki jih določa širša KP, se lahko na podjetniški (ožji) ravni KP-če je podjetje insolventn-določene pravice uredijo na slabše)
35.) Obličnost PZ (natančno razloži-pisna oblika, iz splošnih pravil CP; pisen predlog; ob sklenitvi mora biti izročena celotna pisna pogodba; sodno varstvo, če d nima pisne PZ); kdaj mora biti nujno pisna oblika, sicer je določilo/PZ neveljavno; kakšen je namen tega, da je PZ sklenjena v pisni obliki (lažje dokazovanje)
36.) Sodelovanje delavcev pri upravljanju (kakšne oblike poznamo)
37.) Razporeditev delovnega časa
38.) posredovanje dela s strani enega, drugemu dd
39.) Spremenjene okoliščine po ZDR (sklenitev nove PZ)
40.) pisna sklenitev PZ (po ZDR)-kdaj se sklene, kdaj se predlaga (primeri iz prakse)
41.) Kje vse se omenja sindikat po ZDR (in kakšna je ta ureditev po ZDR)
Zadnjič spremenil Jemc, dne 21. Jan 2010 00:28, skupaj popravljeno 1 krat.
We think we're so clever and classless and free, but we're still fucking peasents as far as I can see

prava
Prispevkov: 26
Pridružen: 01. Avg 2009 14:44

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a prava » 18. Jan 2010 18:33

Jemc, hvala za tole! Mogoče kaj veš, če kdo ustno ni naredil? A strogo ocenjuje?

Odgovori

Vrni se na