Pravnica.net

a ni pr cpp ustni? torej si pač tih če nočeš ocene in te fukne ane

Ja, sej to je zasilni izhod, sam ne vem če je to lih najbolš za naslednje roke )

al pa pač poveš napačne odgovore ane...al pa sploh na ustnga ne prideš haha

Ona je na ustnem "zavrnila" oceno. Zj pa ne vem a ji ni šteu tega roka, al ji je pa dau oceno 5

Pomoje,če zavrneš oceno, ti da 5 in ti šteje rok.

A ima kdo vprašanja od januarskega roka, bolonjski, nebolonjski izpitni rok. Hvala

Bi kdo lepo prosim delil vprašanja tega roka?

Živjo, mene pa zanima po cem se je najbolje uciti ? katera skripta je najbolj primerna?

Evo mal "novih" informacij za 3.letnike glede tega predmeta - za tiste k se boste počas začel učit. Opozarjam na to, da informacije črpam iz izpitnih rokov od septembra do marca 2013 (obstaja torej manša možnost sprememb, ampak dvomim).

Stari izpiti vam ne bojo kej velik pomagal, ker so vprašanja več al mn čisto nova, sama razporeditev nalog je tudi drugačna: torej prva naloga ostaja da/ne z veliko vprašanji iz izvršilnega prava, 2 naloga je tipa "ali se strinjaš z izjavo/obrazloži", vse naslednje naloge pa so mešane in sicer tipa "kako doseči izvršbo na storitev? pač neko navadno vprašanje" kakor tudi tipa "bblablablablalblbalblablalblaba-trditev-, kaj meniš glede tega?".

Še vedno je 1 list, obe strani, piše se po novem 45 min, kar naj bi blo nekaterim študentom premalo (glede na to da se test glede števila vprašanj ni spremenil, čas pa je krajši ).

Literatura je tukej Udetova knjiga, ki je seveda zastarela torej rabiš še dodat ZPP-D novelo, ki je prinesla kar nekaj sprememb. Spremembe so pomembne, in so bile že v izpitih. Te spremembe se da dobit vrjetno tukej na forumu, drugače pa na netu, komentiral jih je Galič, so pa tudi v najnovejši skripti že vključene (skripta je v tej temi pomojem).

Študentje, posvetite se IZVRŠILNEMU PRAVU - ogromno ga je v testu. Pri vseh tipih nalog so najmanj 4 vprašanja iz izvršilnega prava - in ne čisto za neke osnove, so dokaj specifična vprašanja. Najboljše je imet svoje zapiske in potem kaj dopisat iz knjige in zakona.

Pazite kako odgovarjate na izpitu, kakšne besede/besedne zveze uporabljate, ker so profesorji zelo pozorni na točno določene besede, ki jih zahtevajo od študentov, torej ne pišite karkoli samo da nekaj pač napišete, ker ne boste dobili točk, konec koncev pa tudi ne boste imeli prostora za "nakladanje", ker ima vsaka naloga po eno vrstico za odgovor (porazno!?)

To je zaenkrat vse kar mi pride na pamet Upam, da vam bodo informacije koristile pa veliko sreče na izpitih!

Pozdravljeni, imel bi par vprašanj (nekatera so najbrž butalska, pa vseeno...)

Če toženec ne odgovori na tožbo, ta pa ni sklepčna, ne pride takoj do ti. zavrnilne zamudne sodbe, ampak sodišče naloži tožencu rok za odpravo nesklepčnosti?? A ni tožnik tisti, ki mora odpravljat nesklepčnost?

DT lahko toži za razveljavitev ZZ, tožb. zaht. je po vsebini utemeljen. Potem pa v vajah piše, da DT za vložitev tožbe ni pristojen in se t. zavrže zaradi pomankanja proces. legitimacije...?? Kaj je s tem?

Hvala in lp.

dzoni napisal/-a:Pozdravljeni, imel bi par vprašanj (nekatera so najbrž butalska, pa vseeno...)

Če toženec ne odgovori na tožbo, ta pa ni sklepčna, ne pride takoj do ti. zavrnilne zamudne sodbe, ampak sodišče naloži tožencu rok za odpravo nesklepčnosti?? A ni tožnik tisti, ki mora odpravljat nesklepčnost?

DT lahko toži za razveljavitev ZZ, tožb. zaht. je po vsebini utemeljen. Potem pa v vajah piše, da DT za vložitev tožbe ni pristojen in se t. zavrže zaradi pomankanja proces. legitimacije...?? Kaj je s tem?

Hvala in lp.

A ni sklepčnost tožbe miselni preizkus, ki odvrača od dokazovanja, izvajanja dokazov, po katerih bi šele potem sodišče ugotovilo, da zahtevek ni utemeljn po mat.pravu? Jaz nisem zasledil, da bi bila to procesna predpostavka, kot npr. res iudicata, res transacta... V nasprotnem primeru, bi moral tožnik pazit, ali mu dejansko tud pravica gre, za tožbo pa zadostuje zatrjevanje pravice, ne pa njena utemeljenost...

Ma nevem, v skripti je napisano, da toženec lahko odpravi nesklepčnost v dol. roku, ki mu ga postavi sodišče. Zato mi ni jasno, ker toženec nima kaj odpravljati nesklepčnosti. V smislu - prišlo bi do zamudne sodbe, vendar je tožba nesklepčna zato da sodišče TOŽNIKU dodaten rok za odpravo neskl...ampak mi ni jasno pol, kako sploh pride do zamudne sodbe (do odločanja o njej), če že tožba na začetku ni sklepčna...Sicer pa je že mimo, tak da...
lp

dzoni napisal/-a:Ma nevem, v skripti je napisano, da toženec lahko odpravi nesklepčnost v dol. roku, ki mu ga postavi sodišče. Zato mi ni jasno, ker toženec nima kaj odpravljati nesklepčnosti. V smislu - prišlo bi do zamudne sodbe, vendar je tožba nesklepčna zato da sodišče TOŽNIKU dodaten rok za odpravo neskl...ampak mi ni jasno pol, kako sploh pride do zamudne sodbe (do odločanja o njej), če že tožba na začetku ni sklepčna...Sicer pa je že mimo, tak da...
lp

Kera skripta pa to. Una dopolnjena z novelo D, k se neki za njo govori da jo ma folk za pravosodni izpit. Pa zanima me v kerem poglavju oz. v katerem členu ZPP... ker jaz se zdej pripravljam za maj, sem dal čez zakon pa knjigo kr ornk, pa mi je to neki čist nouga...

318. člen ZPP-D 3. odstavek... Seveda to velja zgolj v primeru, če je nesklepčnost odpravljiva. Je Galič poudaril, da je včasih tako, da je razumsko neodpravljiva (4. odstavek), ampak se ne morem zdaj dejanskega primera spomniti...

Imaš v skripti, kjer so not novosti ZPP-D-ja. Na str. 84. "Če v položaju zamude sod. ugotovi, da tožba ni sklepčna, ne bo več takoj prišlo do zavrnilne sodbe. Sod. bo TOŽENCU moralo s pisnim pozivom postaviti dodaten rok za odpravo nesklepčnosti." Potem naprej pa je govora o tožniku...Napaka?

Splash napisal/-a:318. člen ZPP-D 3. odstavek... Seveda to velja zgolj v primeru, če je nesklepčnost odpravljiva. Je Galič poudaril, da je včasih tako, da je razumsko neodpravljiva (4. odstavek), ampak se ne morem zdaj dejanskega primera spomniti...

Maš prav... Ja najbrž gre za nek mejni primer, ko sicer iz dejstev ne moremo utemeljit zahtevka, ampak obstaja pa možnost, da bi bilo to možno s kakimi navedbami toženca... Čist z ontološkega vidika, ne vem pa če je logično, da bi toženec, tako dejstvo navedel, ker se ponavadi upira, ne priznava... Lahko pa da ma interes, da se razmerje uredi.

dzoni napisal/-a:Pozdravljeni, imel bi par vprašanj (nekatera so najbrž butalska, pa vseeno...)

Če toženec ne odgovori na tožbo, ta pa ni sklepčna, ne pride takoj do ti. zavrnilne zamudne sodbe, ampak sodišče naloži tožencu rok za odpravo nesklepčnosti?? A ni tožnik tisti, ki mora odpravljat nesklepčnost?

DT lahko toži za razveljavitev ZZ, tožb. zaht. je po vsebini utemeljen. Potem pa v vajah piše, da DT za vložitev tožbe ni pristojen in se t. zavrže zaradi pomankanja proces. legitimacije...?? Kaj je s tem?

Hvala in lp.

Ta ureditev je zaradi tega, navajam: "Dosedanja ureditev ni zagotavljala ustrezne rešitve pri tožbah, ki bi glede na navedbe tožnika lahko bile utemeljene in v katerih je dejansko stanje tudi dovolj izčrpno navedeno, da omogoča ločitev tega zahtevka od morebitnih drugih, vendar pa so nesklepčne zato, ker tožnik posameznega pravno relevantnega dejstva ni navedel (npr. tožnik v tožbi za razveljavitev pogodbe navaja, da toženec ob zapadlosti ni izpolnil, ne navede pa, ali je toženec dal dodatni rok za izpolnitev, ali pa v tožbi za uveljavitev jamčevanja za napake ne navede dejstva, da je napako pravočasno grajal). Teh primerov možnost vrnitve v popravo zaradi odprave nepopolnosti tožbe ni reševala - dejansko stanje je namreč dovolj substancirano, da je tožba popolna; problema nesklepčnosti pa nikakor ne smemo mešati z vprašanjem substanciranja dejan. stanja..." (Galič, ZPP-Npb z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, ULRS, 2012).
Tko da, fajn si je najbrž k skripti pogledat še uvodna pojasnila k noveli D, mogoče tud za kako stvar k prejšnjim. Jaz na to stvar nism še naletel, ker grem po knjigi, pa bom šel čez spremembe čist na konc. Upam da se ne bom kej narobe nauču.

Nisem bila dovolj jasna, v zakonu piše da sodišče da tožeči stranki dodaten rok... Torej gre menda v skripti za napako? Je res malo težko utemeljit da bi toženi

Kako pa je s tistim DT-jem. Me je isto zmotilo, ampak se še nisem poglobila...

Pa še nekaj. Bi bil kdo tako super, da bi napisal par bolj očitnih primerov katero je dovoljeno pa katero nedovoljeno razpolaganje iz 3/III?

Splash napisal/-a:Nisem bila dovolj jasna, v zakonu piše da sodišče da tožeči stranki dodaten rok... Torej gre menda v skripti za napako? Je res malo težko utemeljit da bi toženi

Kako pa je s tistim DT-jem. Me je isto zmotilo, ampak se še nisem poglobila...

Ne, neee neeeeeeeeeeee...
Čist prou v skripti piše. Joj, joj, joj. A ne gleda več noben zakona. Sej se ga ni treba učit, sam da se ga preleti, ko se snov osvoji iz skripte, knjige... Torej, v skripti je čist v redu napisan.
Evo, še člen, direkt iz državnega zbora...
Zamudna sodba
318. člen

Če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;
2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena tega zakona);
3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;
4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.

Splash napisal/-a:Nisem bila dovolj jasna, v zakonu piše da sodišče da tožeči stranki dodaten rok... Torej gre menda v skripti za napako? Je res malo težko utemeljit da bi toženi

Kako pa je s tistim DT-jem. Me je isto zmotilo, ampak se še nisem poglobila...

Za tega DT bi mogoče blo fajn vedet kako info več. A to je primer iz vaj? Iz katerga poglavja?

Splash napisal/-a:Pa še nekaj. Bi bil kdo tako super, da bi napisal par bolj očitnih primerov katero je dovoljeno pa katero nedovoljeno razpolaganje iz 3/III?

A to misliš, to ko sodišče zavrne zahtevek, če izhaja iz pravde oz. dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagat s zahtevki s katerimi ne morejo razpolagat oz. tudi samo raziskuje dejansko stanje, da bi to ugotovilo. Ja mejo predstavljajo morala in prisilna pravila, ius cogens.

to je npr. un primer simulurane pravde, ko nekdo ki nima kmet toži na ugotovitev lp z priposestvovanjem nekoga, dejansko sta pa sklenila prodajno pogodbo, sam da to zamolčita...
mal sm preletel primere, pa kak drug primer niti ne najdem... drugače pa karkoli je v nasprotju z kogentnim pravom pa moralo... spomni se mal za nazaj, kje so take norme, pa tud kaj bi blo nemoralno zahtevat pred sodiščem...

A se da komu napisat kak primer vprašanja iz izvršilnega prava??

Alexx napisal/-a:A se da komu napisat kak primer vprašanja iz izvršilnega prava??

- Kupec A je s prodajalcem B sklenil prodajno pogodbo glede stvari X. Dogovorila sta se za takojšnjo izročitev stvari kupcu, vendar pa ob tem za zadržek lp, dokler kupnina ni v celoti plačana. Še preden je bila kupnina plačana, je C kot upnik kupca zahteval izvršbo na stvar X. Ali ima prodajalec, ki si je izgovoril zadržek lp, ugovor tretjega?

- A je pri družbi Leasing d.o.o. sklenil leasing pogodbo za avtomobil. Ali ima družba Leasing d.o.o. ugovor tretjega, če v izvršbi na avto poseže upnik družbe Leasing d.o.o.?


- V skladu z Zakonom o varstvu pravic kupcev je kupec A prek skrbniškega notarja vplačal del kupnine za stanovanjsko hišo na skrbniški račun pri banki X. Kasneje proti A zahteva izvršbo upnik iz drugega pravnega razmerja. Doseći želi izvršbo na sredstva, ki jih je A vplaćal na skrbniški račun. Ali je ta izvršba sploh možna? Če je, ali bi lahko v tem postopku ugovor tretjega uveljavil skrbniški notar? Kaj pa prodajalec stanovanja?

drugač pa mislim da imaš v fotokopirnici materiale...

Hvala ti! Kaj pa ta skripta za izvrsilno k je objavljena nekje na tem forumu, upam da pride kej v postev? Kokr se mi je zdel na prvi pogled so to samo zbrane datoteke od Lukiceve..