Izpitna vprašanja

prof. dr. Aleš Galič, prof. dr. Dragica Wedam-Lukić

Moderatorji: Zmajsasho

Odgovori
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

To bosta pestri 2 uri in 15 minut v ponedeljek. :twisted: Pa minus točke pri obkroževanju.. Uberkul. :roll:
Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ »

ja, to je butasto... js sm nagnjena k temu, da nikoli ne pustim prazno, ampak raje obkrožim na blef... tle se pa raje zadržim, če nism zihr.
tak tip nalog so nardili zame in za vse meni podobne, da ne bi slučaaaaaajno dobili kšno piko zrad ugibanja! :evil: :mrgreen:
jaz sem mali psihopat
Uporabniški avatar
flafi
Prispevkov: 1768
Pridružen: 05. Okt 2008 15:31
Kraj: Ljubljana

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a flafi »

baby™ napisal/-a:js sm nagnjena k temu, da nikoli ne pustim prazno, ampak raje obkrožim na blef...
Ahhh, my soulmate Slika Jst se sploh ne morem zadržat, in vedno kr neki obkrožm, tut če nism zihr :lol: Tok mi je glupo prazno pustit. Pr prvem kolokviju za finance mi je to toook oceno zbil, da konc :evil:

No, mam eno nalogo iz enga prastarga izpita (ker sem bla lena, in nisem več hodila na vaje, ko so to delali :geek: :oops: ) :mrgreen:
Oškodovanec je povračilo škode, ki jo je delavec povzročil pri delu, zahteval neposredno od delavca. Zatrjeval je, da je delavec škodo povzročil namenoma. Toženec je priznal, da je škodo povzročil, priznal je tudi, da je bil brezbrižen (in s tem malomaren), zanikal pa je, da bi škodo povzročil namenoma. Sodišče je štelo, da malomarnost kot splošni pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti zadostuje. Zato se v vprašanje delavčevega naklepa ni spuščalo, in dejstev, ki bi izkazovali obstoj oz. pomanjkanje naklepa sploh ni ugotavljalo. Izdalo je obsodilno sodbo. Toženi delavec se je zoper obsodilno sodbo pritožil. Za kateri pritožbeni razlog gre in kakšna naj bo sodba pritožbenega sodišča (oblika odločitve in razlog), če višje sodišče ugotovi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker se je sklicevalo na splošno pravilo 131. člena OZ in je spregledalo čl. 147/2 OZ, po katerem ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca le, če je ta škodo povzročil namenoma? Ali bi bilo kaj drugače, če bi šlo za pritožbo zoper sodbo v sporu majhne vrednosti?

Ok. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče bo s sklepom razveljavilo sodbo prve stopnje, in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. jo odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Če bi šlo za spor majhne vrednosti ne bi bilo nič drugače, ker je tudi v tem primeru možna pritožba zaradi zmotne uporabe materialnega prava. A bi blo to prou? :geek:
Mal me mede, ker ne vem zakaj sprašuje po sporu majhne vrednosti... Razen če hočjo že na začetku, da rečeš, da je pritožbeni razlog zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, in pol da pritožba ni možna, ko gre za spor majhne vrednosti... Al kaj :geek: Sam pomoje bi mogla bit na začetku zmotna uporaba materialnega prava :?
Al kaj bi blo tle prou? :?
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Buzzard
Prispevkov: 4
Pridružen: 10. Jun 2010 23:38

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Buzzard »

CPP-marec 2010

1.) OBKROŽI z DA in NE:


a.) če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2000€, Vrhovno sodišče revizije sploh ne more dopustiti, ne glede na to, ali gre za pomembno pravno vprašanje/neusklajeno sodno prakso
b.) če sodišče izve, da zdravnik, ki pacienta kljub navedbam, da ga boli glava in kljub okoliščinam, da je pacient ob padcu z glavo udaril v zid, ni poslal na dodatne preiskave, ni ravnal v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka; gre pri podčrtanem sklepanju za rešitev pravnega in ne dejanskega vprašanja
c.) Vmesno sodbo lahko sodišče izda tudi po u.d. brez predloga strank
d.) Vsak, ki je pravno sposoben, je tudi sposoben biti stranka
e.) Pritožbeno sodišče lahko od novele ZPP-D dalje na obravnavi izvede ne le dokaze, ki so že bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje, pač pa tudi dokaze, ki so pred sodiščem prve stopnje sicer bili predlagani, vendar pa ne izvedeni
f.) V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogoče navajati (med drugim) pod pogojem, da so ta dejstva nova, kljub temu pa mora iti za dejstva, ki so obstajala že pred zaključkom GO v pravdi, glede katere se predlaga obnova postopka
g.) Ko gre za obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, je pravdno sodišče vezano tudi na kazensko oprostilno sodbo
h.) Če sodišče ugotovi, da je za zadevo pristojen upravni organ, odstopi zadevo pristojenmu upravnmu organu
i.) Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava

2.) A je proti B (tovarna) vložil tožbo, za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi izliva strupenih odplak v reko. V tožbi je navedel, da je strupene odplake v reko izpustil toženec in da toženec za to škodo odgovarja. Toženec je ugovarjal, da on ni povzročil škode, pač pa je to storila tovarna C. Sodišče je ugotovilo, da je ugovor toženca utemeljen in da tožnik ni tožil pravega dolžnika. Tožbo je zato zavrglo. Ali je ravnalo prav? Katere dve vrsti pasivne legitimacije razlikujemo, kakšno je razmerje med njima.

3.) Pritožnikov odvetnik je 7 dan pritožbenega roka poslal na sodišče predlog za podaljšanje roka za pritožbo. Skliceval se je na težave pri zbiranju dokumentacije in pri komuniciranju s stranko-ta je tujec in je treba sodbo najprej prevesti, tako da se lahko stranka odloči, ali sploh želi vložiti pritožbo. Ali sme sodišče predlogu za podaljšanje roka ugoditi? Obrazloži! Naštej kateri razlogi, ki jih je mogoče uveljaviti z obnovo postopka niso vezani na 5 letni rok za vložitev tega pravnega sredstva.

4.) V katerem primeru višje sodišče ob ugotovitvi, da je sodišče I. stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek?

5.) Glavno načelo, ki v pravdnem postopku velja glede povrnitve stroškov, je načelo_____________. Korektiv tega načela, pa je ______________ .

6.) V katerih dveh primerih pride do delegacije pristojnosti.

7.) Izredni pravni sredstvi, ki sta nedevolutivni sta _____________________ __________________________.

9.) OZ določa, da pri delovršni pogodbi v primeru, ko cena ni bila posebej dogovorjena, dolguje primerno ceno. V konkretnem primeru sta se naročnik in prevzemnik dogovorila za odplačno delo, cene pa niste dogovorila. Po opravi dela je naročnik odklonil plačilo in prevzemnik je vložil tožbo. V tožbi je navedel dejstva in dokaze glede pogodbe in opravljenega dela, ter postavil naslednji tožbeni zahtevek: toženec je dolžan plačati primerno ceno. Ali je tožbeni zahtevek ustrezen?

10.) V alinejah naštej, v katerih primerih sodišču ni treba razpisati poravnalnega naroka.

11.) Na kratko opišite ali se strinjate z naslednjo izjavo: otrok stranke lahko odkloni pričanje.

12.) Kakšna je posledica, če toženec (ki je sicer odgovoril na tožbo in se opredelil do določenih spornih dejstev) nekega dejstva, ki ga zatrjuje tožnik, niti izrecno ne prizna, niti ne zanika
Zadnjič spremenil Buzzard, dne 13. Jun 2010 16:30, skupaj popravljeno 3 krat.
Buzzard
Prispevkov: 4
Pridružen: 10. Jun 2010 23:38

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Buzzard »

CPP IZPIT-januar 2010

CPP-januar 2010

1.) Obkrožite DA/NE:
a.) Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava
b.) Če sodišče ostane v dvomu, kako je treba razlagati določeno pravno normo, o tem odloči po pravilih o dokaznem bremenu
c.) Ko gre za obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje, je pravdno sodišče vezano tudi na kazensko oprostilno sodbo
d.) Pritožbeno sodišče lahko od novele ZPP-D dalje na obravnavi izvede ne le dokaze, ki so že bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje, pač pa tudi dokaze, ki so pred sodiščem prve stopnje sicer bili predlagani, vendar pa ne izvedeni
e.) Vsak, ki je pravno sposoben je tudi sposoben biti stranka

2.) ….Tožnik ni tožil pravega dolžnika. Tožbo je sodišče zavrglo. Ali je ravnalo pravilno? Kateri dve vrsti pasivne legitimacije razlikujemo. Kakšno je razmerje med njima. Ali sta v tej pravdi podani

3.) Pritožnikov odvetnik je sedmi dan pritožbenega roka poslal sodišču predlog za podaljšanje roka za pritožbo (tujec).
Ali sme sodišče predlogu za podaljšanje roka ugoditi. Obrazloži.

4.) Naštej kateri razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati z obnovo postopka, niso vezani na objektivni 5 letni rok, za vložitev tega pravnega sredstva.

5.) V katerem primeru višje sodišče ob ugotovitvi, da je sodišče I. stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek?

6.) Glavno načelo, ki v pravdnem postopku velja glede povrnitve stroškov, je načelo_____________. Korektiv tega načela, pa je ______________ .

7.) V katerih dveh primerih pride do delegacije pristojnosti.

8.) -Trenutek na katerega se nanašajo časovne meje pravnomočnosti je__________________ .
-V katerem primeru za objektivno spremembo ni potrebna niti dovolitev toženca, niti odobritev sodišča? __________________________ -
-Če sodišče ugotovi, da je v sodbi prišlo do kakšnih očitnih pisnih in računskih pomot, izda______________________ .

9.) Po ekvivalenčni teoriji je tožba spremenjena tudi, če se ne spremeni tožbeni predlog, pač pa se spremeni dejansko stanje.

10.) V alinejah naštej, v katerih primerih sodišču ni treba razpisati poravnalnega naroka.

11.) Na kratko obrazložite, ali se strinjate z naslednjo izjavo: če toženec prizna vsa dejstva, ki jih navaja tožnik, sam pa ne navede drugih dejstev, sicer še ne vemo kakšna bo sodba, je pa že očitno, da sam tožbenemu zahtevku ne nasprotuje in da med njim in tožnikom ni pravnega spora, in da se torej sam strinja, da bo obsojen. (posebej komentiraj podčrtani del).
Zadnjič spremenil Buzzard, dne 12. Jun 2010 12:15, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
proton
Prispevkov: 433
Pridružen: 17. Nov 2008 15:19

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a proton »

Kaj pomeni, kar ima Dragica napisano na svojih slajdih?

sodbe, ki ne morejo postati pravnomočne
- absolutno nične sodbe,
- neobstoječe sodbe
- neučinkovite sodbe
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

flafi napisal/-a:No, mam eno nalogo iz enga prastarga izpita (ker sem bla lena, in nisem več hodila na vaje, ko so to delali :geek: :oops: ) :mrgreen:
Oškodovanec je povračilo škode, ki jo je delavec povzročil pri delu, zahteval neposredno od delavca. Zatrjeval je, da je delavec škodo povzročil namenoma. Toženec je priznal, da je škodo povzročil, priznal je tudi, da je bil brezbrižen (in s tem malomaren), zanikal pa je, da bi škodo povzročil namenoma. Sodišče je štelo, da malomarnost kot splošni pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti zadostuje. Zato se v vprašanje delavčevega naklepa ni spuščalo, in dejstev, ki bi izkazovali obstoj oz. pomanjkanje naklepa sploh ni ugotavljalo. Izdalo je obsodilno sodbo. Toženi delavec se je zoper obsodilno sodbo pritožil. Za kateri pritožbeni razlog gre in kakšna naj bo sodba pritožbenega sodišča (oblika odločitve in razlog), če višje sodišče ugotovi, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker se je sklicevalo na splošno pravilo 131. člena OZ in je spregledalo čl. 147/2 OZ, po katerem ima oškodovanec pravico zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca le, če je ta škodo povzročil namenoma? Ali bi bilo kaj drugače, če bi šlo za pritožbo zoper sodbo v sporu majhne vrednosti?

Ok. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče bo s sklepom razveljavilo sodbo prve stopnje, in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. jo odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Če bi šlo za spor majhne vrednosti ne bi bilo nič drugače, ker je tudi v tem primeru možna pritožba zaradi zmotne uporabe materialnega prava. A bi blo to prou? :geek:
Mal me mede, ker ne vem zakaj sprašuje po sporu majhne vrednosti... Razen če hočjo že na začetku, da rečeš, da je pritožbeni razlog zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, in pol da pritožba ni možna, ko gre za spor majhne vrednosti... Al kaj :geek: Sam pomoje bi mogla bit na začetku zmotna uporaba materialnega prava :?
Al kaj bi blo tle prou? :?
Sej si pomoje prov rešila. V zakonu pri sporih majhne vrednosti piše samo: senat sodišča druge stopnje razveljavi sklep oz sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe MP DS nepopolno ugotovljeno. Pol pa piše še, da v novem sojenju ne velja 362/2 ZPP, ki se pa nanaša na navajanje novot. :geek:

Buzzard, hvala za izpita! BTW, a mamo kje vprašanja iz majskega roka? Januarja pa marca je blo ful vprašanj identičnih. :shock:
zadro
Prispevkov: 8
Pridružen: 11. Jun 2010 21:13

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a zadro »

CPP-17.5.2010

1.) Odgovori z DA ali NE:
1.-Tožbo za razveljavitev sodne poravnave je mogoče vložiti tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.
2.-ob izdaji zamudne sodbe sodišče ne preverja, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen, pač pa le, ali je v nasprotju s prisilnimi predpisi.
3.-v isti tožbi je mogoče kumulirati zahtevke zahtevka za varstvo posesti (prenehanje motenja) in zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi motenja posesti
4.-če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000€, VS po ZPP revizije sploh ne more dopustit, ne glede na to, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali neusklajeno sodno prakso.
5.-Vsak, ki je sposoben biti stranka, je tudi pravno sposoben.
6.-Pritožbeno sodišče lahko od novele ZPP-D dalje na obravnavi izvede ne le dokaze, ki so že bili izvedeni pred sodiščem I. stopnje, pač pa tudi dokaze, ki so pred sodiščem I. stopnje sicer bili predlagani, vendar pa ne izvedeni.
7.-Če toži A B-ja za izročitev stvari X, na podlagi reivindikacijske tožbe, pa B tekom pravde stvar izroči v posest C-ju, bo sodišče kljub temu praviloma lahko izdalo obsodilno sodbo zoper B-ja, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti in izvršilnosti učinkovala tudi zoper C-ja.
8.-čeprav je toženčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja v pravdi višja od terjatve, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, sodišče toženčeve terjatve ne bo ugotovilo prek višine, do katere bo ugotovilo obstoj tožnikove terjatve.
9.-Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je praviloma tudi to, da je zahtevek tožnika že zapadel in sicer, že v času, ko je bila tožba vložena.
10.-Če sodišče ugotovi, da je za ugotovitev nekega spornega dejstva, za vsebinsko odločitev v sporu, potrebno strokovno znanje, s katerim sodnik ne razpolaga, lahko odloči, da se izvede dokaz z izvedencem, čeprav dokaza z izvedencem nobena stranka ni predlagala.
11.-Odločba s katero sodišče odloči o delu zahtevka, o katerem prej pomotoma ni odločilo, je popravni sklep.
12.-Vmesno sodbo sodišče izda, če tožnik uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek.

2.) Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€). Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo. Na kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2) kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek

3.)kazensko sodišče je pravnomočno oprostilo Aja. B pa toži Aja na povrnitevškode povzročene s k.d. A ugovarja, da je zadeva že bila pravnomočno razsojena in da je bil oproščen, zato B Aja ne more terjati za povrnitev škode.ali bo A s svojim zaktevkom uspel?

4.)če izvajalec kot tožnik zahteva,da mu naročnik kot toženec povrne neke stroške,glede katerih se stranki nista nič dogovorili,v OZ pa je določba, da pri pogodbi nosi stroške sam izvajalec, je mogoče ugotoviti,da gre za nasprotje z kogentnimi predpisi?

5.)kakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je tožba dopustna,toženec priznava vsa dejstva,sam ne navede nobenih drugih,pri tem pa ne gre za zahtevek v nasprotju s prisilnimi predpisi?


6.)na kradko obrazložite,ali sta dva zakonita dediča,ki tožita oporočnega na razveljavitev oporoke,navadna,enotna ali tudi nujna sospornika?


7.)Razlika med absolutno kršitvijo in relativno je da pri absolutni ne rabiš dokazat zveze med kršitvijo in ___________ .- Če toženec pravi da poseduje na podlagi C-ja gre za __________ . Sodbo lahko izdajo le sodniki ki so bili na obravnavi. To je načelo ___________.
Če stranka ne bo plačala za izvedenca stroške dokaza kaj stori sodišče?
Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava lahko pride do_______________.


Še nekaj nalog :

-neki glede dejstev pa obnovo postopka...ker je plačal po izdaji sodbe in po pravnomočnosti,če lahk obnovo zahteva...

-del sodbe ki ne postane pravnomočen je....




Prosil bi tiste, ki ste bili na majskem roku, da dopolnite izpit z vprašanji iz majskega izpita, ki niso napisana.

Prav tako bi prosil vse, ki bi znali odgovorit na ta vprašanja, da napišete pravilne odgovore.
Zadnjič spremenil zadro, dne 11. Jun 2010 22:37, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
flafi
Prispevkov: 1768
Pridružen: 05. Okt 2008 15:31
Kraj: Ljubljana

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a flafi »

Hvala za stara vprašanja :) Pridni! :D :lol:
Jaz ne bi probala odgovarjat, ker niti približno dost še ne znam :?

Mam pa eno vprašanje... In sicer zaradi česa je mogoče s pritožbo izpodbijati sodbo izdano v sporu majhne vrednosti? V knjigi piše, da samo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ne moreš. V zakonu pa piše, da lahko izpodbijaš zaradi kršitev materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravdnega postopka, ki so navedene v drugem odstavku 339. člena ZPP. Tam so pa samo absolutne kršitve navedene, tako da se relativne kršitve nekam izgubijo :|
A se lahko sodbo izdano v sporu majhne vrednosti s pritožbo izpodbija tut zaradi relativnih bistvenih kršitev postopka ali ne :?:
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

1 ne
2 ne
3 ne
4 ne (lahko dopusti, čeprav je manj kot 2000 eur, če gre za delovne in socialne spore)
5 ne
6 da
7 da
8 da
9 ne
10 ne
11 ne
12 ne

2)
Stvarno pristojno: okrožno (vrednost spornega predmeta)
Krajevno pristojno: Ljubljana (splošna krajevna pristojnost)
Tožbeni zahtevek: "Prodajalec" je dolžan izstaviti listino z naslednjo vsebino: Dovoljujem, da se pri nepremičnini katastrska občina x, parcelna številka y vknjiži lastninska pravica...

3) Ne bo uspel, gre za identično dejansko stanje, sodišče glede tega ni vezano na kazensko oprostilno sodbo, itd.

5) Ne, ne gre za nasprotje s kongentnimi predpisi. Norma OZ je dispozitivne narave in v pravdnem postopku ne spremeni svoje kvalitete. izvajalec ga lahko toži. Zahtevek sicer v po materialnem pravu ni utemeljen, ampak naročnik npr. vseeno lahko pripozna zahtevek in bo izdana sodba na podlagi pripoznave. V primeru, da se bo pa naročnik spustil v obravnavanje glavne stvari, bo pa zahtevek zavrnjen, ker pač ni utemeljen.

6) Izdalo bo ugodilno sodbo, njena izdaja je odvisna od utemeljenosti zahtevka po materialnem pravu.

7) Enotna. Res se mi ne da pisat zakaj. :mrgreen:

Ne jamčim za napake.
Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ »

Mjau napisal/-a:4 ne (lahko dopusti, čeprav je manj kot 2000 eur, če gre za delovne in socialne spore)
nism nič druzga brala, samo tole... a ne piše v noveli, da če je vrednost spornega predmeta pod 2000, da NIIKOOOLIII ne dopusti revizije? :? :mrgreen:
jaz sem mali psihopat
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

367. člen

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija).

Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 eurov (dovoljena revizija).

Če revizija po prejšnjem odstavku ni dovoljena, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom tega zakona dopusti sodišče (dopuščena revizija).

Če zakon določa, da revizije ni ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 eurov, sodišče revizije ne more dopustiti. Ne glede na prejšnjo določbo lahko sodišče revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v delovnih in socialnih sporih ne presega 2.000 eurov.
:?:
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena tega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.«.
zadro
Prispevkov: 8
Pridružen: 11. Jun 2010 21:13

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a zadro »

CPP-oktober 2009


2.)odgovori in na kradko obrazlozi:

kakšno sodbo bo izdalo sodišče in od česa bo to odvisno,če je tožba dobustna,toženec pa priznava vsa dejstva,ki jih v tožbi navaja tožnik in sam ne navede nobenih drugih dejstev,pri tem pa ne gre za zahtevek,ki bi bil v nasprotju s prisilnimi predpisi?

3.) glede dopuščene revizije navedite po (alinejah):

-v katerem primeru vrhovno sodišče v rednem pravdnem postopku ne more dopustiti revizije zoper pravnomočno odločbo sodišče 2.stopnje..................................

-v katerem primeru je revizija dopustna že po samem zakonu in ni treba vložiti predloga za njeno dopustitev.........................................................

-kateri so zakoniti kriteriji za dopustitev revizije..............................

4.)navedite praktičen primer,ko pride do tega (kar ugotovi višje sodišče,ko pride do pritožbe), da je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava prišlo do tega, da je (torej kot posledica) dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

5.)zakonita dediča Z1 in Z2 (zapustnikova nečaka, ki bi dedovala, če bi prišlo do zakonitega dedovanja) sta proti oporočnemu dedič vložila tožbo za razveljavitev oporoke. na kradko obrazložite:

na kakšen način se lahko Z3- tretji zapustnikov nečak vključi v pravdo(kakšen špoložaj pridobi) in

ali bi lahko Z3 vložil samostojno tožbo proti oporočnemu dediču za razvrljavitev omenjene oporoke?

6.)DOPIŠITE:

-če tožnikov predlog za obnovo temelji na razlogu novih dejstev,so ta dejstva morala nastati v času.........................................

-pravno sredstvo s katerim lahko toženec izpodbija sklep o plačilnem nalogo je................................

-posebna procesna predpostavka, katere obstoj mora tožnik izkazati ob vložitvi ugotovitvene tožbe je.............................

-po ekvivalenčni teoriji je tožba spremenjena tudi, če se ne spremeni tožbeni predlog, pač pa se spremeni.............................

7.)pripišite kako v pravdnem postopku stranka lahko navaja nova dejstva in dokaze: dopustno neomejeno (da), ni dopustno(ne) oz. pod pogojem mogoče navajati nova dejstva in dokaze:

-v tožbi in odgovori na tožbo.................................

-na prvem naroku za glavno obravnavo.............................

-na drugem naroku za gl. obravnavo........................

-v pritožbi

-v reviziji

-na prvem naroku za gl obravnavo v sporu majhne vrednost
zadro
Prispevkov: 8
Pridružen: 11. Jun 2010 21:13

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a zadro »

CPP 9.3.2009

1.)Odgovori z DA/NE:
-Če sodišče na ugovor toženca ugotovi, da je za zadevo pristojna arbitraža, jo odstopi arbitraži. NE (če je sklenjen dogovor o arbitraži potem preda; razen če je to mišljen s to trditvijo).
-Pogoj za uspeh dajatvene tožbe je praviloma tudi to, da je zhtevek tožnika že zapaldel in sicer že v času, ko je bila tožba vložena. NE(ob koncu GO)
-Čeprav zakoniti zastopnik pr. osebe nima pr. izobrazbe lahko to stranko zastopa v postopku pred okrožnim sodiščem. DA (pooblaščenec mora imet pravosodni izpti = odvetnik)
-v pravdi za izpolnitev pogodbene obveznosti mora stranko, ki je mlaša od 18 let, vedno zastopati zakoniti zastopnik (eden od staršev, skrbnik). NE
-Sodbo izdano v sporu majhne vrednosti je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev materialnega prava in zaradi albolutno bistvenih kršitev pr. postopka. DA
-če tožnik s tožbo zahteva vrnitev posojila, toženec pa trdi, da je posojilo že vrnil, sodišče pa se po izvedbi vseh razpoložljivih dokazov ne more prepričati niti o tem, da je toženec denar vrnil, niti da ga ni, bo sodišče tožbenemu zahtevku po pravilih o dokaznem bremenu ugodilo. DA
-Čeprav je toženčeva protiterjatev, ki jo uveljavlja z ugovorom pobotanja v pravdi višja od terjatve, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo, sodišče toženčeve terjatve ne bo ugotovilo preko višine, do katere bo ugotovilo obstoj tožnikove terjatve. DA (zato je boljša nasprotna tožba)
-V predlogu za obnovo postopka je razlog novih dejstev in dokazov mogoče navajati (med drugim) pod pogojem, da so ta dejstva nova, kar pomeni, da so nastala po zaključku GO v relvantnem postopku. NE (395. člen ZPP)
-Sodni roki so podaljšljivi. DA (so instrukcijski, zakoniti roki pa niso podaljšljivi).
-Sodba izdana med A in B veže tudi osebo, ki je z enim od niju v razmerju potencialnega enotnega sospornika. DA
-Če A toži B na izročitev stvari X na podlagi reivindikacijske tožbe, pa B tekom pravde stvar izroči v posest C, bo sodišče kljub temu praviloma lahko izdalo obsodilno sodbo zoper B, ta sodba pa bo z učinkom pravnomočnosti in izvršljivosti učinkovala tudi zoper C. DA (irelevančna teorija = 190.člen ZPP).

2.)Navedite tri bistvene razlike med absolutnimi in relativnimi bistvenimi kršitvami postopka.
-Absolutne so taksativno naštete, relativne so zajete z generalno klavzulo.
-Pri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, pri relativnih je izpodbojna.
-Na absolutne pazi sodišče po uradni dolžnosti, na relativne samo na predlog strank.

3.)A je proti državi vložilo tožbo za plačilo odškodnino za škodo, ki jo je pri svojem delu povzročilo javno podjetje. Menil je, da država odgovarja za tako škodo in zahteval odškodnino. Tožena država je odgovorila, da za škodo odgovarja le to podjetje kot pr. Oseba in ne država. Sodišče je ugotovilo, da je ugovor države utemeljen. Zato je tožbo zavrgla z utemeljitvijo, da ni podana pasivna procesna legitimacija. Ali je ravnalo prav? Obrazloži.
Ne, ni podana stvarna pasivna legitimacija, saj za procesno legitimacijo zadostuje in je obenem nujno zatrjevanje stvarne legitimacije s strani tožnika.

4.)A, ki je iz Lj je vložil tožbo proti B zaradi spolnitve pogodbene obveznosti. B je v trenutku vložitve tožbe imel prebivališče v MB. A je zato tožbo vložil v MB, B je tožbo prejel, vendar še predno je nanjo odgovoril, se je preselil v CE. Nato je v odgovoru na tožbo ugovarjal, da sodišče v MB ni krajevno pristojno. Kaj stori sodišče v MB? Kateri institut pravdnega postopka glede vročanja je razlog za tako odločitev?
17.člen ZPP, ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori). Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, takoj po prejemu sodišče presodi ali je pristojno ali ne.

5.)Glede na okoliščino, da ali gre za stranko, ki je fizična ali pravna oseba, ter glede na okoliščino ali stranko zastopa pooblaščenec, navedite, krakšne so posledice, če stranka med pravdnim postopkom umre oz. preneha obstajati!
205. člen ZPP: PREKINITEV IN MIROVANJE POSTOPKA
Postopek se prekine:
1. če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca;
2. če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi;
3. če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje;
4. če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka;
5. če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati;
6. če drug zakon tako določa.
Sklep o prekinitvi postopka izda sodišče prve stopnje.


6.)V katerih primerih sodišču ni potrebno razpisati poravnalnega naroka? (305a.čl. ZPP)
-Če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora
-če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev poravnave
-poravnava ne predstavlja primernega načina rešitve spora.

7.)Dopolni manjkajoče:
-Zakoniti zastopnik države kot stranke v premoženjskem sporu je __državni pravobranilec._
-V gospodarskem sporu lahko sodišče po prejemu odgovora na tožbo vsebinsko odloči v sporu brez glavne obravnave če _ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.___
-V sporu o pristojnosti med okrajnim sodiščem v Ptuju in okrajnim sodiščem v Piranu odloči
___neposredno višje sodišče._______
-Istitut procesnega prava, ki ustreza pravni sposobnosti materialnega prava je _sposobnost biti biti stranka__
-Ureditev, da lahko pri odločanju sodelujejo samo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi je bistvena vsebina načela __načela neposrednosti.___
-Relativne bistvene kršitve postopka je v reviziji mogoče uveljavljati pod pogojem da _je bila kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.___

8.)Ali sta dva zakonita dediča, ki tožita oporočnega dediča na razveljavitev oporoke navadna, enotna ali nujna sospornika? Enotna.

9.)Pri katerih razlogih za obnovo postopka zakon ne določa objektivnega roka za vložitev?
396/3ZPP (vezan na 394/1 – t.2 in t.4): 2:če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; 4:če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, …

10.)Tožnik je vložil tožbo proti zavarovalnici in zahteval odškodnino za materialno škodo iz prometne nesreče, ki jo je pri nas povzročilo tuje nezavarovano motorno vozilo. Sodišče zahtevek zavrne-da domača zavarovalnica za takšne škode ne odgovarja. Sodba postane pravnomočna. Kasneje se je sodna praksa spremenila. Isti tožnik proti isti zavarovalnici nato vloži novo tožbo in zahteva povračilo nematerialne škode. Ali je tožba dopustna? Ali bi v primeru, da bi bila tožba dopustna, sodišče v drugi pravdi pravno vprašanje glede odgovornosti zavarovalnice smelo rešiti drugače kot izhaja iz prejšnje pravnomočne sodbe med istima strankam? V skladu s katerimi mejami pravnomočnosti je rešitev?

Da, tožba je dopustna, saj ne gre za isto vrsto škode. Da, lahko bi rešilo drugače vprašanje odgovornosti zavarovalnice. Gre za objektivne meje pravnomočnosti.

11.)Kakšna oblika tožbe pride v poštev, če želi tožnik uveljavljati izpodbojnost pogodbe in kakšna če želi uveljavljati ničnost pogodbe? Ali je tožba v enem in drugem primeru sploh nujna za dosego želenega pravnega učinka?

12.)A je s tožbo zahteval naj mu B plača 100.000 SIT. V tožbi je navedel, da je z B pred letom dni sklenil posojilno pogodbo in mu izročil ta denar. To naj bi mu po pogdbi B moral vrniti v roku 8 mesecev, pa mu še do danes ni. B je ugovarjal, da z A ni sklenil pogodbe in tudi denarja mu A ni izročil. Sodišče je izvedlo dokaze in ugotovilo, da A resnično ni sklenil pogodbe z B in mu tudi ni izročil nobenega denarja. Obrazloži ali je A-jeva tožba sklepčna.

Če bi vse trditve, ki jih navaja A vzeli za resnične, potem iz navedb izhaja, da bi bil v postopku uspešen in s tem je tožbo sklepčna (miselni preizkus: če so vse trditve, ki jih navaj tožnik ''resnične'' ali bi uspel v pravdi? DA – sklepčna tožba; NE – nesklepčna tožba).


13.)Obkrožite DA/NE ter obrazložite:
Če toženec prizna vsa dejstva, ki jih navaja tožnik, sam pa ne navede nobenih drugih dejstev, bo sodišče zahtevek tožnika lahko zavrnilo le, če ugotvi, da gre za nasprotovanje prisilnim predpisom ali morali.
NE, dolžno je preveriti, če je tožba sklepčna. Če je, nadaljuje postopek, priznana dejstva se štejejo za dokazana in se sodišče v njih več ne spušča. Če tožba ni sklepčna, potem pa jo sodišče zavrne (ker ni utemeljena po materialnem pravu).
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

11.)Kakšna oblika tožbe pride v poštev, če želi tožnik uveljavljati izpodbojnost pogodbe in kakšna če želi uveljavljati ničnost pogodbe? Ali je tožba v enem in drugem primeru sploh nujna za dosego želenega pravnega učinka?

Izpodbojnost pogodbe-oblikovalna tožba
Ničnost pogodbe-ugotovitvena tožba
Če želiš pogodbo izpodbijat je tožba potrebna, če želiš uveljavljat ničnost zadostuje ugovor.

2.)Navedite tri bistvene razlike med absolutnimi in relativnimi bistvenimi kršitvami postopka.
-Absolutne so taksativno naštete, relativne so zajete z generalno klavzulo.
-Pri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, pri relativnih je izpodbojna.
-Na absolutne pazi sodišče po uradni dolžnosti, na relativne samo na predlog strank.

Sodišče po UD ne pazi na vse absolutne bistvene kršitve! V bistvu je glavna razlika med absolutnimi in relativnimi ta, da je treba pri relativnih ugotoviti, ali je kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, pri absolutnih pa se ta vpliv predpostavlja.
zadro
Prispevkov: 8
Pridružen: 11. Jun 2010 21:13

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a zadro »

Še nekaj izpitnih vprašanj:

1. Razlika med absolutnimi bistvenimi in relativnimi kršitvami postopka?
*Absolutne so taksativno naštete, relativne zakon na splošno opredeljuje z generalno klavzulo;
*pri absolutnih je sodba absolutno neveljavna, ne da bi bilo treba pritožbenemu sodišču ugotavljati, ali so kršitve vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe, pri relativnih je sodba izpodbojna;
*Absolutne sodišče upošteva po uradni dolžnosti z nekaterimi izjemami, vpliv relativnih kršitev je treba ugotavljati, sodišče jih upošteva le na predlog strank.

2. Navedite konkreten primer ko ima nepravilna uporaba materialnega prava za posledico nepopolno ugotovljen dejanski stan.
Tožnik zahteva v tožbi odškodnino za povzročeno škodo po načelu objektivne odgovornosti, sodišče pa napačno presodi, da gre za odgovornost po načelu krivdne odgovornosti in da toženec ni dolžan plačati nič.

3. Napišite kaj je vzrok in kaj je posledica pri nepravilni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju?
Običajno je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica uporabe napačne norme ali posledica zmotne razlage pravne norme (uporaba materialnega prava je vzrok).

4. Sodišče o preživnin zakonca odloči po uradni dolžnosti. DA / NE

5. Edini ugovor, ki postane pravnomočen je? Ugovor pobotanja

6. Relevančna in irelevančna teorija?
*Relevančna teorija: odtujitev stvari je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka, zahtevati je treba izpolnitev v korist pridobitelja. Relevančna teorija je večinska.
*Irelevančna teorija: odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje tožbenega zahtevka.
Relevančna teorija ne pride v poštev, če toženec odtuji stvar (pravico) o kateri teče pravda. – 190 člen ZPP.
Izpolnitev je nemogoča v primeru uničenja stvari – v takem primeru je nujno spremeniti tožbeni zahtevek po izročitvi stvari in ga nadomestiti z odškodninskim zahtevkom.

7. Vmesna sodba?
Je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka. Kadar obstaja spor o podlagi in višini tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno (načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka), najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka. (vmesna sodba).
315. člen ZPP, pazi, z novelo možna tudi vmesna sodba na podlagi sporazuma strank.

Pa fajn morš loč't med utemeljenostjo/sklepčnostjo tožbenega zahtevka in upravičenostjo tožbenega zahtevka!!!!!!!!!!

Cpp

Ni bil posebno tezek, predzadnjih dveh se spomnim:
1. (za obkrozit) v kateri sporih je pristojno okrozno sodisce:
a) sporih iz motenja posesti.
b) gospodarskih sporih. DA
c) sporih iz intelektualne lastnine. DA
d) sporih, kjer je drzava tozenec.
e) zakonskih (in v sporih o ugotovitvi ocetovstva ali materinstva) sporih. DA

2. (za obkrozit) v katerih postopkih se ne da pritoziti zoper nepravilno uporabo uporabo materialnega prava?
a) spori majhne vrednosti DA
b) spori o motenju posesti
c) revizija
d) arbitrazna odlocba

cpp

1.-za obkrožit DA NE ( minus pike)
2.-vpr. dispozitivnosti tožbenega zahtevka: V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče.
3.-udeležba 10 in 15 letnega otroka v pr. postopku : Otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, mora sodišče omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Otrok, ki je dopolnil 15 let lahko sam opravlja procesna dejanja. Otroka, ki je dopolnil 10 let pa mora sodišče na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Sodišče na to mnenje ni vezano. O tem, pri kom bo otrok v v&v, odloči sodišče glede na njegove koristi. Enako velja, če otrok samostojno nastopa v postopku.
4.-pobot po Ozu in Zpp : Razlika je v učinkovanju-> po OZ pobotanje učinkuje ex tunc (ko sta si terjatvi stopili nasproti), po ZPP pa uč.za naprej (sodišče pobota terjatvi, ki takrat prenehata) Za nasprotno tožbo se plača taksa, za ugovor pobotanja pa ne.
1.)Izrek sodbe po ZPP obsega odločbo o obstoju oz. neobstoju terjatve, ki je bila izjavljena zaradi pobota. Izrek je tročlenski: 1. ugotovitev tožnikove terjatve;2. ugotovitev tožnikove terjatve;3. izvedba pobotanja in zavrnitev tožnikovega zahtevka. Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane odločba o obstoju oz. neobstoju take terjatve pravnomočna (to je edini ug.,ki postane pravnomočen). Tožena stranka lahko vloži do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču nasprotno tožbo, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe pobotata. Toženec tako naslovi na sodišče, da izvede pobotanje, saj ima toženec proti tožniku terjatev. Zahtevek za pobotanje v pravdi se lahko uveljavi subsidiarno. Izvede ga sodišče s sodbo na pomembno praktično vrednost.
2) Po OZ pa je pobotanje način prenehanja obveznosti. Pobotanje je možno na različne načine: s enostransko pobotno izjavo, s enostranskim prisilnim pobotom, z zakonskim prisilnim pobotom in po dogovoru strank. Ločimo materialnopravni in procesni pobot. Možno je pobotati istovrstne, dospele, likvidne, vzajemne terjatve. Pobotanje po OZ se tudi lahko na nek način postavi v pravdi kot ugovor ugasle pravice. Terjatvi prenehata in zahtevek se zavrne. Po OZ ni možno eventualno uveljavljati pobota, saj gre za oblikovalno pravico, ki obvelja.

5.- za dopisat stavke
6.-ali je možna pripoznava zahtevka oz. ali je možno izdati sodbo na podlagi pripoznave, le glede pripoznave dejstev? Utemelji! Na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka se sklepčnost tožbe ne preizkuša, t.j., če iz dejstev, ki so zatrjevana v tožbi izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sodniku se, če tožba ni sklepčna, z dokaznim postopkom ni treba ukvarjati. Šele po tem, ko ugotovi, da je tožba sklepčna izvede subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod zatrjevano normo. Tako sodnik šele s pravno oceno ugotovi, ali je dejstvo relevantno ali ne. Pr. rel. dejstvo pa je odvisno od pr.norme oz pr.standarda. Sodba na podlagi pripoznave se izda, če stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek in sodišče izda sodbo brez nadaljnega obravnavanja, s katero se tožbenemu zahtevku ugodi. Sodišče pa ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni njeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Ni možno izdati sodbo le glede priznanja dejstev, ampak le glede pripoznanja zahtevka. Sodišče sicer šteje priznana dejstva za resnična, a mora opraviti še subsumpcijo pod ustrezno pravno normo in napraviti sklep.
7.-formalna in materialna pravnomočnost ter pozitivni in negativni vidiki Formalna pravnomočnost pomeni, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Sodišče mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, ZAVRŽE tožbo. Materialno pravnomočnost pa sestavljata negativni in pozitivni vidik. Negativni vidik uveljavlja pravilo ne bis in idem; pozitivni vidik pa pomeni, da štejemo pravnomočno odločitev za neizpodbitno resnično. Vsebina sodbe zavezuje le stranki, velja inter partes.
8.-utemelji: aktivna procesna legitimacija in aktivna stvarna legitimacija tožnika, utemelji!
PRAVDNA (PROCESNA) SPOSOBNOST pomeni sposobnost samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).
Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je
pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovnasposobnost. Za pravdno nesposobne osebe opravljajo procesna dejanja zakoniti zastopniki.
Stvarna legitimacija (legitimatio ad causam)
Ali je oseba, ki nastopa kot stranka, subjekt materialno pravnega razmerja, za katero gre?
Aktivna legitimacija: ali je tožnik upravičenec (upnik)
Pasivna legitimacija: ali je toženec zavezanec (dolžnik)
Posledice pomanjkanja stvarne legitimacije – tožbeni zahtevek ni utemeljen in se zavrne
Procesna legitimacija (pravdno upravičenje, legitimatio ad processum)
Ali je tožnik upravičen sprožiti konkretni spor?
Običajno: tisti, ki zatrjuje, da je stvarno legitimiran

IZJEME

1) Kadar daje zakon pravico, sprožiti določen spor, osebi, ki ni subjekt materialnopravnega razmerja
a.)Tožba za razveljavitev zakonske zveze
- državni tožilec, v primerih, ko je bila sklenjena v nasprotju s 16., 19., 20. in 21. členom ZZZDR (člen 36/2 ZZZDR)
- vsi, ki imajo pravni interes, v primerih, ko je bila sklenjeana v nasprotju s 16., 19., 20., 21. 34. in 35. členom ZZZDR (člen 36/1 ZZZDR)
- starši oziroma skrbnik, če je zakonsko zvezo sklenila mladoletna oseba brez dovoljenja (40. člen ZZZDR)
b.)Tožba za uveljavitev malih avtorskih pravic – avtorska agencija (146. člen)
c.)Tožba upnika, na katerega je bila dolžnikova terjatev prenesena v izterjavo, proti dolžnikovemu dolžniku (120. člen ZIZ)
2) Odsvojitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda (člen 190/1)
Če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča.

9.-13 primer iz pravnomočnosti
10.-1 primer iz načela dispozitivnosti in oficialnosti
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

Zadro, slava ti za tole!!!
zadro
Prispevkov: 8
Pridružen: 11. Jun 2010 21:13

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a zadro »

Hvala Mjau za vse popravke. Pa ni problema za izpite-lepo videt, da je tale forum tud pr 3 letnikih zaživel
Uporabniški avatar
flafi
Prispevkov: 1768
Pridružen: 05. Okt 2008 15:31
Kraj: Ljubljana

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a flafi »

Zadro Slika

Jst mam ene par vprašanj :oops: :oops:

1. A je proti Bju vložil tožbo z zahtevkom na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med A in B. Sodišče zahtevku ugodi, sodba postane pravnomočna. Kljub temu je B kasneje vložil tožbo na plačilo 4000€ kupnine iz prodajne pogodbe.
a) To tožbo bo sodišče kot nedopustno zavrglo, saj je o stvari že pravnomočno odločeno.
b) Tožba je sicer dopustna, sodišče pa bo moralo izdati zavrnilno sodbo, ker je zahtevek neutemeljen.
c) Tožba je dopustna, pri odločanju o utemeljenosti zahtevka pa sodišče ni vezano na odločitev o veljavnosti pogodbe sodišča v prejšnji pravdi, saj odločitev o predhodnem vprašanju ne postane pravnomočna.

Najprej sem misnla, da je c, samo zdej se mi zdi, da tuki ne gre za predhodno vprašanje... Tko, da bi rekla a? :?

2. Kaj je to prekluzivna prorogacija? :shock:
3. Če je za eno stvar predpisana izključna krajevna pristojnost, a sodišče na to pazi po uradni dolžnost ves čas postopka ali ne?
4. A je sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti, mogoče s pritožbo izpodbijati tudi zaradi relativnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, ali ne? (v knjigi in zakonu ni enako napisano :? )

5. Kupec A je od prodajalca B kupil TV. Kasneje je proti A vložil tožbo C in zahteval izročitev TVja, pri čemer je trdil, da gre za njegov TV, ki je bil ukraden pred mesecem dni. A je prek sodišča pozval B, naj se kot intervenient vključi v pravdo.
a) B ima pravni interes za stransko intervencijo na strani A (pomoje ma samo ekonomski interes?)
b) B nima pravnega interesa za stransko intervencijo na strani A
c) B lahko na strani Aja intervenira kot sosporniški intervenient
d) B se je dolžan vključiti v pravdo kot intervenient
e) B se ni dolžan vključiti v pravdo kot intervenient
f) Čeprav se B ne vključi v pravdo kot intervenient, bo proti njemu lahko nastopil intervencijski učinek.
g) B lahko na strani A intervenira kot stranski intervenient
h) Čeprav se B ne vključi v pravdo kot intervenient, zoper njega ne bo nastopil intervencijski efekt, če je stranka, kateri se je pridružil, opravljala procesna dejanja v nasprotju z njegovimi

Jst bi rekla b in e? :?

6. Če A s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi ničnost prodajne pogodbe (skos mam probleme s to ničnostjo :evil: ), in poleg tega zahteva tut da mu B vrne stvar, in potem sodišče zahtevku ugodi, potem ne sme sodišče kr določt še zravn, da more tut A kupnino vrnt, ne? More potem B to posebi zahtevat, ne?

7. A toži B na izpolnitev prodajne pogodbe, s katero se je B zavezal prenesti lastninsko pravico na svojem zemljišču. Za kakšno krajevno pristojnost gre?

8. V enem zlooo starem izpitu je blo vprašanje, da je treba naštet materialne procesne dispozicije, ki pomenijo neposredno razpolaganje s tožbenim zahtevkom in imajo učinek tudi izven konkretne pravde... :roll: Kaj bi to blo? Odpoved zahtevku, poravnava, pripoznava zahtevka, zamudna sodba? Še kej?
Enkrat je blo pa tut, da je blo treba naštet procesne predpostavke, ki se nanašajo na sporni predmet? :shock: Kaj bi to blo?

9. A je za vmesni ugotovitveni zahtevek potrebno dovoljenje sodišča?

10. Pravnomočna sodba je obvezna za stranke:
a) samo če je zakonita
b) ne glede na zakonitost

c) samo, če temelji na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju
d) samo, če v postopku niso bile povzročene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

b?

11. A je rok, da mora sodišče, kadar ne razglasi sodbe ustno na obravnavi, sodbo izdati v 30 dneh, prekluziven ali instrukcijski? Jst bi rekla, da instrukcijski? :geek:

12. 'V postopku za razvezo zakonske zveze ima odpoved tožbenemu zahtevku enak učinek kot če tožnik samo umakne tožbo.' Navedi, od katerega načela pravdnega postopka pomeni ta določba izjemo, ter utemelji svoje stališče! Tle mam napisano zraven, da naj bi šlo za izjemo od načela dispozitivnosti, sam mi sploh ni jasno zakaj :|
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

1. Prva tožba je bila ugotovitvena, druga pa je dajatvena - to sta dva različna tožbena predloga (najprej tožiš na neko ugotovitev, nato pa na dajatev). Zato je druga tožba dopustna. Ker pa je bilo v prvi pravdi že rešeno vprašanje veljavnosti pogodbe z učinkom pravnomočnosti, ta druga tožba ni smiselna - zato se zahtevek zavrne. Odgovor je b.

2. Pojma nimam.

4. Jst bi glede na zakon rekla da samo glede absolutnih.

6. Vse more zahtevat, ja.

7. Za splošno krajevno pristojnost. Toži ga na izpolnitev pogodbe, tukej ne gre še za noben spor o stvarni pravici.

8. Pripoznava zahtevka, odpoved zahtevku, sodna poravnava. V prvem primeru gre za razpolaganje toženca, v drugem tožnika, v tretjem pa obeh.

Procesne predpostavke, ki se nanašanjo na sporni predmet so pa litispendenca, pravni interes, pravnomočno razsojena stvar in sodna poravnava.

9. Ne.

10. b

11. Pomoje tud instrukcijski.
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

5. Kupec A je od prodajalca B kupil TV. Kasneje je proti A vložil tožbo C in zahteval izročitev TVja, pri čemer je trdil, da gre za njegov TV, ki je bil ukraden pred mesecem dni. A je prek sodišča pozval B, naj se kot intervenient vključi v pravdo.
a) B ima pravni interes za stransko intervencijo na strani A
b) B nima pravnega interesa za stransko intervencijo na strani A
c) B lahko na strani Aja intervenira kot sosporniški intervenient
d) B se je dolžan vključiti v pravdo kot intervenient
e) B se ni dolžan vključiti v pravdo kot intervenient
f) Čeprav se B ne vključi v pravdo kot intervenient, bo proti njemu lahko nastopil intervencijski učinek.
g) B lahko na strani A intervenira kot stranski intervenient
h) Čeprav se B ne vključi v pravdo kot intervenient, zoper njega ne bo nastopil intervencijski efekt, če je stranka, kateri se je pridružil, opravljala procesna dejanja v nasprotju z njegovimi

a) B ima pravni interes da A zmaga, ker če zmaga C, bo A proti B-ju lahko v drugi pravdi uveljavljal pravno napako na stvari.
e) Drži, ni se dolžan vključiti v pravdo.
f) Drži, za intervencijski učinek zadostuje poziv.
g) Drži.
Uporabniški avatar
flafi
Prispevkov: 1768
Pridružen: 05. Okt 2008 15:31
Kraj: Ljubljana

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a flafi »

Mjau, najlepša ti hvala Slika
It's so fluffy, I'm gonna die! IT'S SO FLUFFEEEEH!
Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ »

flafi napisal/-a:12. 'V postopku za razvezo zakonske zveze ima odpoved tožbenemu zahtevku enak učinek kot če tožnik samo umakne tožbo.' Navedi, od katerega načela pravdnega postopka pomeni ta določba izjemo, ter utemelji svoje stališče! Tle mam napisano zraven, da naj bi šlo za izjemo od načela dispozitivnosti, sam mi sploh ni jasno zakaj :|
tle je pomoje štos v tem, da ponavadi v pravdnem postopku, ko se toženec odpove tožbenemu zahtevku, pomeni, da ne more več vložiti iste tožbe - odpoved zahtevku ima učinek ne bis in idem; če pa umakne tožbo, pa ni učinka NBII, in lahko ponovno vloži isto tožbo...

pri razvezi je pa to izenačeno (odpoved zahtevku = umik tožbe), ker itak ne moreš rečt, da če nekdo zahteva razvezo in si potem premisli, da pa kr ne more več zahtevat razveze... kapiš? :)
jaz sem mali psihopat
Uporabniški avatar
baby™
Prispevkov: 1573
Pridružen: 05. Okt 2008 17:16
Kraj: če me najdeš, mi povej, kje sm.

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a baby™ »

pa še popravek dveh stvari z majskega roka ;)
Mjau napisal/-a: 5. Vsak, ki je sposoben biti stranka, je tudi pravno sposoben - DA (ker sposobnost biti stranka je ŠIRŠA od pravne sposobnosti)
2) Krajevno pristojno: ni LJ, ampak kraj, kjer živi TOŽENEC
jaz sem mali psihopat
Mjau
Prispevkov: 166
Pridružen: 05. Sep 2009 17:41

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Mjau »

Flafi, ni problema, upam da je prav!

Vsak, ki je sposoben biti stranka ni nujno, da je tudi pravno sposoben - sposobnost biti stranka ima npr. tudi družba civilnega prava, če ji jo sodišče podeli, pa nima pravne sposobnosti. ;) Ravno zato je sposobnost biti stranka širša od pravne sposobnosti.

Prodajalec iz Lj, je s kupcem sklenil prodajno pogodbo, za nepremičnino v Kopru (vrednost 100.000€). Ker prodajalec svoje obveznosti prenosa lastninske pravice ni izpolnil, želi kupec vložiti tožbo.
Na kratko obrazloži: (1) pred katerim sodiščem naj vloži tožbo (stvarna in krajevna pristojnost) in (2) kako konkretno naj se glasi tožbeni zahtevek.

Če je to glede te naloge, je prodajalec tukaj tožen in je pristojno sodišče v LJ. A sem kaj spregeldala? :geek:
Odgovori

Vrni se na