OP - splošni del

prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, prof. dr. Peter Grilc, prof. dr. Miha Juhart

Moderatorji: Zmajsasho

Odgovori
Shady
Prispevkov: 162
Pridružen: 25. Sep 2009 15:54

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a Shady »

Dexter napisal/-a:A mogoče kdo ve kakšna je razlika med vrnitvenim in obogatitvenim zahtevkom (pri poglavju o neupravičeni pridobitvi)? :|
Neka oseba zadene na loteriji, privoščil si je potovanje okoli sveta, kasneje dobi obvestilo, da je prišlo do napake in da mora znesek vrniti. Bil je v dobri veri.

Vrnitveno načelo (romanska ureditev) = mora vrniti
Obogatitveni princip (avstrijska ureditev) = stranka je po načelu pravičnosti dolžna vrniti koristi, ki jih še ima. V Sloveniji imamo obogatitveni princip, v 190. členu OZ, Cigoj se je zavzemal za ta princip.
nusa
Prispevkov: 422
Pridružen: 07. Okt 2008 15:08

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a nusa »

Burton napisal/-a:Vidim, da nas je kr neki ki smo v akciji, lepo to ni kej :D

A slučajno kdo ve, kako hitro se po pisnem delu popravijo izpiti, objavijo rezultati in kdaj so ustni? mislite, da bojo ustni potem že v petek naslednji teden ali šele v ponedeljek? Treba to študentsko delo še malo izkoristit :shock:
po moje se bodo ustni začeli šele v ponedeljek :)
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

jst tut mislm da se bojo u pondelk začel. zanč je galič na vajah za CPP reku da bojo ustni potekal od pondelka do četrtka ( kar pomen da ns je res velik za tale rok :D ) in prou tko to vela pol tut za splošn pa posebn del, ker maš itak use 3 ustne in rezultate na isti dan - izjema so pač posamični izpiti.
Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a bajna »

mam mal butasto vprašanje, vem kaj condictio ob turpem causam pomeni in vse, ampak kakšen je točen prevod v slovenščino?
don
Prispevkov: 109
Pridružen: 16. Jan 2010 13:55

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a don »

bajna napisal/-a:mam mal butasto vprašanje, vem kaj condictio ob turpem causam pomeni in vse, ampak kakšen je točen prevod v slovenščino?

a je mogoč
zavrnitev zahtevka nepoštene stranke ?
don
Prispevkov: 109
Pridružen: 16. Jan 2010 13:55

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a don »

a kdo ve? bi bil zlo hvaležen ;)

1. 6letni aljaž in 8 letni aleš sta v šoli med igro z igralnice pahnila 7letno anjo. Anjini starši bi radi zahtevali odškodnino, zato jih zanima, kdo je lahko odgovoren.
katere trditve ne držijo?

a) za škodo sta odgovorna aljaž in aleš po splošnih pravilih o odškod. odgovornosti
b) krivdno so odgovorni aleševi in aljaževi starši in šola
c)krivdno odgovorna je šola
d)objektivno odg. aljaževi starši
e) objektivno odg. aleševi starši

2. Matjaž je ugotovil, da je njegovo ime objavljeno na spletni strani, ker je pred 20leti nekomu v pretepu povzročil lahko telesno poškodbo in je bil zato vpisan v kazensko evidenco. Čuti se prizadetega zaradi posega v pravico do zasebnosti, časti in dobrega imena. Če predpostavljamo, da je storilec kršitve znan, katere zahtevke ima matjaž na voljo po oz?

3. temeljne razlike med procesnim pobotom v ZPP in pobotanjem v OZ?

4. 15 letnik si je z denarjem, ki ga je dobil za birmo kupil motor. Starši za to niso vedeli in želijo da ga vrne, on pa vztraja da ga bo obdržal. Imajo starši še kakšno drugo možnost za prenehanje pogodbe? kakšno in kako jo izkoristijo?

5. kako odgovarja porok? subsidiarno a ne? solidarno pa samo če se zaveže?

6.Kateri so pogoji na odstop od pogodbe pri peiu in pri aluid?

7. pod kakšnimi pogoji je dopusten odšodn. zahtevek pri začetni nemožnosti?

8. Iz katerih pravil je v našem pravu mogoče zaznati favoriziranje oškodovanca v odškodninsem pravu? navedi vsaj 2

9. zakaj pri pretium affecionis obrnjeno dok. breme oškodovancu ne koristi?
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

9. zakaj pri pretium affecionis obrnjeno dok. breme oškodovancu ne koristi?

zato k mora oškodovanc dokazat da je mela stvar zanj posebno vrednost + da je bla uničena namenoma.
Zadnjič spremenil *bini*, dne 14. Maj 2011 14:52, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

don napisal/-a:
1. 6letni aljaž in 8 letni aleš sta v šoli med igro z igralnice pahnila 7letno anjo. Anjini starši bi radi zahtevali odškodnino, zato jih zanima, kdo je lahko odgovoren.
katere trditve ne držijo?

a) za škodo sta odgovorna aljaž in aleš po splošnih pravilih o odškod. odgovornosti
b) krivdno so odgovorni aleševi in aljaževi starši in šola
c)krivdno odgovorna je šola
d)objektivno odg. aljaževi starši
e) objektivno odg. aleševi starši
mau hecn tole.
ker a ne more bit ker aljaž sploh ni odgovorn, aleš pa samo če je razsodn
b ne more bit ker starši za otroka odgovarjajo objektivno do 7ga leta, krivdno pa od 7 do 18ga
mogoče c ?
d je prou
e pa ni prou ker je aleš str 8 let in zanjga starši krivdno odgovarjajo
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

don napisal/-a: 3. temeljne razlike med procesnim pobotom v ZPP in pobotanjem v OZ?
iz vaj za CPP
17 primer
A je vložil proti Bju tožbo za plačilo 100.000 SIT, B pa je ugovarjal v pobot svojo nasprotno terjatev, ki je v celoti znašala 150.000 SIT. Sodišče je po 333/3 členu ZPP ugotovilo obstoj obeh terjatev in izreklo pobotanje obeh terjatev do višine 100.000 SIT. Čez nekaj časa je B vložil tožbo proti Aju in zahteval preostalih 50.000 SIT. A jeugovarjal, da terjatev ne obstoji, B pa je na to odgovoril, da je vprašanje obstoja terjatve že pravnomočno rešeno. Ali ima prav?


Pobotanje po materialnem pravu ureja OZ in tako spada med načine prenehanja obveznosti, ko se soočita dve istovrstni, vzajemni, dospeli, nasprotni terjatvi. Do pobotanja pride po materialnem pravu z enostransko izjavo in ne že s tem, da si pobotljivi terjatvi stopita nasproti. Terjatvi prenehata, kar učinkuje ex tunc (za nazaj).
V pravdi se materialnopravno pobotanje lahko pojavi kot ugovor ugasle pravice, če je pobotni upravičenec že pred pravdo podal pobotno izjavo po OZ. Posledica uspešnega ugovora bo zavrnilna sodba. Če je torej toženčev ugovor utemeljen, se zahtevek enostavno zavrne, kot če bi se ugotovilo, da je zahtevek neutemeljen. Pobotanje je torej ugovor ugasle pravice. Pobotanje po OZ se lahko torej pojavi v pravdi. Če bo en upnik drugega tožil, bo lahko toženec ugovarjal, da je terjatev prenehala.
V ZPP pa imamo poseben institut procesnega pobotanja oz. ugovor pobotanja v pravdi, ko gre za ugovor pobotanja v pravdi. Toženec reče, da ima proti tožniku nasprotno pobotljivo terjatev in da predlaga naj sodišče obe terjatvi pobota. Ta predlog torej toženec da po sodišču in ne z enostransko izjavo. Pobotanje pa sodišče izda s sodbo (s tem torej pobota obe terjatvi. To je tudi edini ugovor toženca, pri katerem bo odločitev sodišča o ugovoru postala pravnomočna. Odločitev o ugovoru pobotanja bo torej zapisana v izreku sodbe, opraviti imamo s posebno obliko sodbe, t.i. tročlenskim izrekom sodbe. Z dvema izrekoma se ugotovi obstoj vsake terjatve posebej, nato pa sledi še izrek o pobotanju in zavrnitvi sodbe. Pri procesnem pobotanju torej pobotanje učinkuje ex nunc (pomembno zaradi obresti).
Kakšen bo izrek sodbe v konkretnem primeru? Sodišče bo izvedlo pobotanje, saj daje tožnik ugovor pobotanja v pravdi. Tročlenski izrek se bo glasil:
1. Ugotovi se najprej obstoj tožnikove terjatve 100.000
2. in obstoj toženčeve terjatve 100.000 (ker je ugovor pobotanja v pravdi le ugovor – obrambno sredstvo in ni sredstvo napada – in če je le obrambno sredstvo, zadošča samo 100.000). Nikoli sodišče ne ugotavlja toženčeve terjatve preko meje tožnikovega zahtevka (odločanje preko meja zahtevka!).
3. Sledi še izrek o pobotu in zavrnilna sodba glede zahtevka Aja.
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

don napisal/-a: 5. kako odgovarja porok? subsidiarno a ne? solidarno pa samo če se zaveže?
1019. člen OZ
prvi odstavk = subsidiarno poroštvo
2,3,4 odstavk so izjeme od subsidiarnega poroštva
nusa
Prispevkov: 422
Pridružen: 07. Okt 2008 15:08

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a nusa »

2. 178.čl(storiti kaj drugega bi lahko blo v tem primeru odstranitev njegovega imena) ?

4. Matjaž je omejeno poslovno sposoben, za tak posel morjo starši dat odobritev(al pa prej privolitev)- ker niso je p.p. izpodbojen in starši lahko izpodbijajo

8. nemine laedere, objektivna odgovornost, obrnjeno dokazno breme, solidarna odgovornost v primeru sostorilstva (186čl), 183.čl(odškodnina+pr.oseba)
SHaMa
Prispevkov: 254
Pridružen: 06. Jun 2009 01:35

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a SHaMa »

A ni tko da pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba sploh ne nastane dokler ga zakoniti zastopnik ne avtorizira.
teddybear
Prispevkov: 153
Pridružen: 08. Jan 2009 20:56

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a teddybear »

ja nastane,ampak je izpodbojen-velja dokler ni razveljavljen
Shady
Prispevkov: 162
Pridružen: 25. Sep 2009 15:54

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a Shady »

1.Clausula rebus sic stantibus omogoča razvezo pogodbe:
a. samo, če stranki to klavzulo vključita v pogodbo;
b. če se okoliščine spremenijo po sklenitvi pogodbe;
c. če se zaradi spremenjenih okoliščin ne da doseči namena pogodbe;
d. če postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoča;
e. če je do spremenjenih razmer prišlo pred dospelostjo obveznosti;
f. če postane izpolnitev obveznosti ene od strank bistveno otežena.

B, C, F ?
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

OZ pa pravi, da dokler pomembnejši pravni posli niso avtorizirani, so izpodbojni – izpodbija jih lahko mladoletnik. Mladoletnik ima potem, ko je dopolnil 18. let še 3 mesece časa, da izpodbija pravni posel, ki ga je sklenil kot mladoletnik. Pomembnejši pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja, če ni avtoriziran. Po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil veljaven že od dneva sklenitve (ex tunc).
teddybear
Prispevkov: 153
Pridružen: 08. Jan 2009 20:56

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a teddybear »

Shady napisal/-a:1.Clausula rebus sic stantibus omogoča razvezo pogodbe:
a. samo, če stranki to klavzulo vključita v pogodbo;
b. če se okoliščine spremenijo po sklenitvi pogodbe;
c. če se zaradi spremenjenih okoliščin ne da doseči namena pogodbe;
d. če postane izpolnitev obveznosti ene stranke nemogoča;
e. če je do spremenjenih razmer prišlo pred dospelostjo obveznosti;
f. če postane izpolnitev obveznosti ene od strank bistveno otežena.

B, C, F ?
jp :)
lale
Prispevkov: 192
Pridružen: 19. Okt 2009 15:10

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a lale »

6. odstop od pogodbe pri aliud:

(1) Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev.

(2) Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev.

(3) Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil

pa pri peius:

(1) Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko:

1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe);

2. zahteva znižanje kupnine;

3. odstopi od pogodbe.
ne najdem zdele člena, kjer piše da dolžnik odgovarja kot prodajalec za stvarne napake pri slabši izpolnitvi... pa men se zdi, da lahko pri stvarnih napakah alternativno izbere med temi možnostmi, popravte me če se motm...
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

lale napisal/-a:... pa men se zdi, da lahko pri stvarnih napakah alternativno izbere med temi možnostmi, popravte me če se motm...
ja, to je res. bistvena razlika med stvarno napako pa garancijo je, da je pr garanciji točno določen vrstni red ( npr najprej morš uvejavljat odpravo napake šele pol lahko zahtevaš nou izdelek ) pr stvarni napaki pa sam zberš kaj boš - npr lahk že takoj zahtevaš nou izdelk.
lale
Prispevkov: 192
Pridružen: 19. Okt 2009 15:10

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a lale »

mene pa tole zanima:

• razlaga pogodb, objektivni kriteriji, ratio legis (M)

s čim je omejen obseg odškodnine (243. člen) (M)

• odgovornost proizvajalca po OZ in ZVPot- objektivna odg., ekskulpacijski razlogi(M

• zakaj se je sploh uveljavila denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo

• kako sodbe sodišča EU v civilnih primerih zavezujejo Slovenijo (M)

• primer verzije


B) Organizacija odgovarja za škodni dogodek:
a. subjektivno, zato za škodo, ki jo je delavec pri tem, ko je kihnil, ne bo odškodninsko odgovorna, saj delavec ni bil malomaren;
b. krivdno, saj je bila malomarna pri izbiri delavca;
c. objektivno.

62. Če je upniku z enim poslom več dolžnikov zavezano, da mu izročijo knjigo Teorija obligacij, in ne gre za gospodarsko pogodbo, lahko upnik:
a. zahteva izpolnitev od vsakega od dolžnikov;
b. zahteva izpolnitev od vsakega od dolžnikov, če je solidarnost posebej dogovorjena;
c. zahteva izpolnitev v skladu z deleži, ki veljajo v notranjem razmerju med dolžniki;
d. zahteva izpolnitev samo od vseh dolžnikov skupaj;
e. zahteva izpolnitev v denarju in znesek razdeli na posamezne dolžnike.

116. Pojasnite razdelitev dokaznega bremena pri subjektivni odškodninski odgovornosti!


14. Ob sklenitvi prodajne pogodbe sta obe stranki sklenili tudi pogodbo, s katero je A B-ju izročil aro. Kasneje je bila ugotovljena neveljavnost pogodbe.
a. A lahko v vsakem primeru zahteva vrnitev are;
b. A lahko zahteva vrnitev are samo, če ni kriv za neveljavnost;
c. A ne more v nobenem primeru zahtevati vrnitve are;
d. A lahko zahteva vrnitev are le, če je B kriv za neveljavnost pogodbe
Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a bajna »

vrjetno ni celo vprašanje?

odvisno od tega a je premoženjska al nepremoženjska, pri prem. popolna odšk, pri neprem. pa pravična

to maš v ZVPot, k samo nad 500€, pa mora bit stvar za osebno rabo, ekskulpacijski so pa: da ni bla dana v promet, da nima veze z gospodarsko funkcijo stvari, da niso krivi če zarad še nerazvite tehnologije ni bla stvar dovolj varna itd., poglej si zvpot

zaradi satisfakcije

?

mati ma verzijski zahtevek do očeta, za tisto kar je plačevala namesto njega

c

d

krivda se domneva, ostalo ne (upam da je tko)

a (ara je akcesorna pogodba, torej če je neveljavna, je neveljavna tudi pogodba o ari)
pisha
Prispevkov: 69
Pridružen: 22. Jan 2009 19:03

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a pisha »

Glede knjige Teorija obligacij - a je mogoče lahko tudi b) odgovor?
Shady
Prispevkov: 162
Pridružen: 25. Sep 2009 15:54

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a Shady »

147. člen OZ:

(2) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma.

(3) Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

Zdj ne vem, a lahko potem oškodovanec terja neposredno delavca, ki je povzročil škodo tudi iz hude malomarnosti, al je to izključno samo za naklep?
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a *bini* »

Shady napisal/-a:147. člen OZ:

(2) Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma.

(3) Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

Zdj ne vem, a lahko potem oškodovanec terja neposredno delavca, ki je povzročil škodo tudi iz hude malomarnosti, al je to izključno samo za naklep?
Pravico zahtevat škodo neposredno od delavca maš samo če jo je povzročil namenoma. Ampak kadar pa povzroči iz hude malomarnosti, se terja delodajalca, on more plačat škodo, ampak potem lahko delodajalec zahteva od delavca da mu ta znesk povrne - povračilni zahtevek delodajalca zastara u 6 mesecih. Pr lahki malomarnosti, pa tožš delodajalca ampak on ne more pol od delavca zahtevat da mu povrne ta znesk
SHaMa
Prispevkov: 254
Pridružen: 06. Jun 2009 01:35

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a SHaMa »

a se lahko odstopi zastarano terjatev?
SHaMa
Prispevkov: 254
Pridružen: 06. Jun 2009 01:35

Re: OP - splošni del

Odgovor Napisal/-a SHaMa »

10. Oseba A je mela domačega psa ograjenega na vrtu od svoje hiše. Otrok je plezal čez ograjo in šel robutat češne. Ta ps ga ugrizne. Od otroka starši vložijo tožbo v otrokovem imenu na nepremoženjsko škodo - telesne bolečine. Lastnik psa pa se brani z ugovorom da je imel psa ograjenega. Ali je zahtevek utemeljen ?
Zahtevek ni utemeljen, ker gre za domačo žival za katero se odgovarja krivdno. Lastnik A je z ugovorom da je bil ps ograjen dokazal da ni kriv saj je poskrbel za zadostno varnost in pokazal dovolj skrbnosti.

a tukej nej bi bla res krivdna odgovornost?
Odgovori

Vrni se na