Stran 11 od 12

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 28. Sep 2011 18:54
Napisal/-a tony
A lahko kdo odgovori na vprašanja zadnjega izpita, ki so napisana zgoraj. hvala

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 00:32
Napisal/-a Dexter
IZPIT 15.9.

Kdo je po zakonu dedno sposoben
-Načeloma vsaka fizična in pravna oseba, razen če postane dedno nevredna. Dedno sposoben je tudi NASCITURUS (pod pogojem, da se rodi živ) in analogno tudi pravna oseba v nastajanju. Je treba še kaj?

Kako se po zakonu smatra volilo zakonitim dedičem
-V smislu da se smatra enako kot darilo. Na predlog sodedičev pride do vračunavanja (koalcije), razen če iz oporoke izhaja, da naj do nje ne pride. Še kaj?

V kakšenem roku lahko dedič zahteva zapuščino in ali je ta rok prekluziven ali zastaralni
-V 1 letu odkar je izvedel za svojo pravico in najkasneje v 10 letih od zapustnikove smrti. Proti nedobroverni osebi pa je objektivni rok 20 let. Rok je zastaralne narave.

Primer glede dedovanja denacionaliziranega premoženje (sin A in hči B sta vložila zahtevo za denacionalizacijo glede premoženja, ki je pripadalo njunemu pokojnemu očetu. Potem sta sklenila sporazum da hči ne bo dedovala (in se je tut odpovedala vsemu dedovanju tudi v prihodje po očetu), sin pa ji je dal za to 60.000 mark (piše se pa leto 1999 :D )...no potem hči umre, in šele nato odločba o denacionalizaciji postane pravnomočna...pojavijo se potomci od hčere, ki hočjo dedovat po očetu oz. njihovem dedu, na podlagi vstopne pravice in trdijo da je sporazum med A in B neveljaven. Sin seveda trdi da je s sporazumom vse ok...Za kakšen sporazum gre in ali je veljaven?)

Sporazum je veljaven. Zakaj pa ne vem povsem točno. :oops:


Primer glede oporočnega dedovanja kmetije (mama je umrla, v oporoki pa svojo zaščiteno kmetijo zapustila trem otrokom A, B, C...B je na tej kmetiji živel skupaj z mamo in tudi kmetoval in na podlagi tega B zahteva da gre kmetija njemu...A, C pa sta proti in pravita da se deduje po oporoki. Kdo ima prav?)
-B ima prav, on deduje po 1. pripadnostnem položaju po ZDKG. Pri dedovanju pa ima on 'prednost' pred bratoma zato, ker je namen delati na kmetiji že izkazal.

Za obkroževat so bla glede ocenitve vrednosti premoženja (kdo lahko oceni) in glede pritožbe v zapuščinskem postopku (ali je dovoljena ali ne), pa glede vračunavanja daril...unih za Da/NE se pa res ne spomnim

-Popis in cenitev premoženja lahko opravijo notar, izvršitelj ali delavec sodišča. (to je bilo pravilno za obkrožit)
-Pritožba v zapuščinskem postopku je dovoljena. (tud samo ta za obkrožit)

pa še za dopolnjevat: Izvršitelj oporoke je_______________________ ... pa še dva sta bla k se mi pa zdele res ne sanja kaj sta bla :lol:
-Izvršitelj oporoke je lahko vsaka POSLOVNO SPOSOBNA OSEBA.
-Pa še ena za dopolnjevati: oporoko se razlaga po PRAVEM OPOROČITELJEVEM NAMENU, v dvomu pa je potrebno razlagati tako, da je UGODNEJŠE ZA ZAKONITEGA DEDIČA oz. UGODNEJŠE ZA TISTEGA, KI GA OPOROKA OBREMENJUJE.

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 10:12
Napisal/-a SHaMa
Jst pa mislm, da je ta sporazum neveljaven. Ker v knjigi lepo piše na str. 329, da se pogodb, ki so po zakonu o dedovanju neveljavne, ne more upoštevati. Odpoved neuvedenemu dedovanju pride v prime zgolj med prednikom in potomcem. Tukaj sta pa dogovor sklenila brat in sestra in v tem primeru gre potem za neke vrsto dedno pogodbo, ki je pač neveljavna po zakonu o dedovanju.

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 18:29
Napisal/-a Dexter
SHaMa napisal/-a:Jst pa mislm, da je ta sporazum neveljaven. Ker v knjigi lepo piše na str. 329, da se pogodb, ki so po zakonu o dedovanju neveljavne, ne more upoštevati. Odpoved neuvedenemu dedovanju pride v prime zgolj med prednikom in potomcem. Tukaj sta pa dogovor sklenila brat in sestra in v tem primeru gre potem za neke vrsto dedno pogodbo, ki je pač neveljavna po zakonu o dedovanju.
Tud jaz sem napisal, da je neveljaven, pa je Viktorija rekla, da je VELJAVEN in da bi glede tega moral pogledat odločbo US k se na to nanaša ... Verjetno je mislila tisto o 78. al kerem že členu ZDen, ki pravi, da se dedovanje denacionaliziranega premoženja uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, prehod zapuščine pa pride na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.

Vem pa ja, da pa Karel v knjigi piše, da so te pogodbe neveljavne tudi pri denacionalizaciji! Res super vprašanje no ... :?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 18:54
Napisal/-a Katica
Nč jasno... Glede na to, da se piše leto 1999, je bila v veljavi tista novela, k je določala, da se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. A ne gre pol pri tem sporazumu za razpolaganje s pravico, ki še ne obstaja...

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 20:04
Napisal/-a SHaMa
Moji kolegici je pa poravila, da je neveljaven!

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 21:24
Napisal/-a Dexter
SHaMa napisal/-a:Moji kolegici je pa popravila, da je neveljaven!
Aja?! :roll: :|

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 29. Sep 2011 22:32
Napisal/-a tony
Jaz menim da je sporazum veljaven in sicer da gre za dogovor o odstopu dednega deleža pred delitvijo oz. delitveno pogodbo. Tukaj ona sprejme dediščino in z njo razpolaga, izjava ki jo da, pa je veljavna ker je bila dana po uvedbi denacionalizacijskega postopka...

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 03. Okt 2011 18:06
Napisal/-a Dexter
OKTOBER 2011

1) ne spomnim(2 t)

2) Kako dedujejo nepopolni posvojenci po posvojitelju in po njegovih sorodnikih? (3 t)

3) Kaj je pupilarna substitucija? (2 t)

4) Primer: zapustnik je vse svoje premoženje razdal že za čas življenja. Iz naloge je bilo razvidno, da ni prikrajšal nobenega nujnega deleža. Ob smrti ni imel nobenega premoženja, ali bo v tem primeru vseeno lahko prišlo do dedovanja? (2 t)

5) Primer: zapustnica je za čas življenja vse svoje premoženje razdala sinu A in hčerki B. Iz primera je bilo razvidno, da je imela še 2 vnukinji po pokojnem sinu (ki pa nista nič dobili). Pa potem je bilo še nekaj nerelevantnih oseb naštetih in vprašanje ali bo kdo še lahko dedoval, kako in na kakšen način? (2 t)

6) 4 primeri in si moral dopisati ali je oporoka IZPODBOJNA ali NIČNA? (2 t) (že v starih izpitnih vprašanjih)

7) Za obkroževati glede dediščinske tožbe. (2 t) (že v starih izpitnih vprašanjih)

8) Za obkroževati glede 'dedovanja' države. (2 t) (že v starih izpitnih vprašanjih)

9) DA – NE vprašanja: 2 sta bila o tem kako se po našem pravu odgovarja za zapustnikove dolgove, 2 se pa ne spomnim (2 t)

10) Darilo se presoje po __________________________ in ___________________. (1 t)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 10. Jan 2012 17:41
Napisal/-a tony
ENKRAT ZA VSELEJ PROSIM ČE MI LAHKO NEKDO ODGOVORI:

-kako pridobi država zapuščino? derivativno ali originarno?
-kaj pomeni vprašanje, če ZD ureja določene stvari? Kaj pomeni pod ureja...recimo vindikacijski legat, oz. dednopravne pogodbe
-in kako obkrožujete na vprašanja v primeru da je odgovor delno pravilen. V smislu dedovanja nepremoženjske škode recimo. Ko se deduje le če je pogodbeno ali sodno priznana. (obkrožite ali ne?)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 19. Jun 2012 15:56
Napisal/-a good_luck
IZPIT, 19. 6. 2012

1. Kaj je vstopna pravica, značilnosti.
2. Kdaj zakonec izgubi pravico do dedovanja?
3. Kdo se ne more odpovedati dediščini?
4. Primer: (staro izpitno vpr.): Zakonca A in B sta se nekaj let pred smrtjo moža A dogovorila, da bosta zaradi neskladnosti v značajih zaživela ločeno. To sta tudi storila. Od tedaj sta se nekajkrat srečala, ob družinskih praznikih. Nista pa razvezala zakonske zveze, saj sta menila da sta za to prestara in nista želela razočarat domačih. Mož je napisal oporoko v kateri je polovico premoženja zapustil ženi B, polovica pa svojim sinovoma C in D. Ob smrti moža so bili živi žena in sinova C in D ter vnuka E, F- otroka Cja, ter vnuk G- otrok D-ja. Kdo bo dedoval?
5. Primer: A določi v svoji oporoki: »Vse moje premoženje naj deduje sin, moje žena pa naj dobi delnice. Če moja žena noče vzeti delnic, naj gre to osebi C.«
Za kaj gre, ali je to veljavno ali ne.
6. Dedovanje po zakonu o denacionalizaciji se uvede________________________.
Zapuščina preide po zakonu o denacionalizaciji ______________________________.
7. DA/NE
a) vrednost darila, volila, ki se vračuna v dedni delež se določa po stanju ob daritvi in po vrednosti ob zapustnikovi smrti ______
b) Pravica zahtevati delitev zapuščine po določenem roku zastara _____

8. Obkroži pravilne odgovore:
a) zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža na račun ostalih sodedičev 1. dednega reda, ne more pa zahtevati celotne zapuščine
b) pa še ostali odgovori v zvezi s tem povečanjem dednih deležev…


pa še neki primeri so bli, če se ne motim…ne spomnim se

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 28. Jun 2012 17:48
Napisal/-a sreča na vrvici
A lahko kdo od starega programa napiše kakšna vprašanja so bila v torek pri dednem in stvarnem pravu. Je blo težko, kakšni so bli rezultati?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 09. Jul 2012 22:19
Napisal/-a Anka
Izpit je bil isti kot januarja 2011 :)

1. Kaj je volilo? Kaj je bistvo razlike med damnacijskim in vindikacijskim volilom? (3 točke)

2. Pojasni pojem t.i. nesamostojne ustanove! (3 točke)

3. Kaj so dolgovi zapuščine? (2 točki)

4. Primer - Zapustnik v oporoki vse zapusti zunajzakonski parterici, žena pa to izpodbija in trdi, da bi morala vse ona dobit, ker zakonska zveza še vedno obstaja, življenjska skupnost med njima pa je prenehala po njegovi krivdi. Ali so njeni argumenti prepričljivi? Kdo in na podlagi česa deduje? (2 točki)

5. Primer - Zakonca sestavita skupno oporoko, v kateri drug drugega postavljata za dediča. Ob tem določita tudi, da mora po smrti enega izmed njiju preživeli zakonec vse premoženje zapustiti skupnemu sinu. Opredeli za kaj gre in ali je veljavno? (2 točki)

6. Obkroži pravilne trditve (2 točki):
a) Centralni register oporok se vodi na matičnem uradu upravne enote.
b) Centralni register oporok vodi Odvetniška zbornica.
c) Centralni register oporok vodi notarska zbornica.
d) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije.
e) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije, in tudi tisti, ki so jih sestavili slovenci v tujini.

7. Obkroži pravilne trditve (2 točki):
a) Pravica države do zapuščine brez dediča ni dedna pravica.
b) Pravica države do zapuščine brez dediča je dedna pravica.
c) Pravica države do zapuščine brez dediča je zakonito dedovanje.
d) Država pridobi zapuščino brez dediča originarno.
e) Država pridobi zapuščino brez dediča derivativno.

8. DA/NE (2 točki)
V sistemu ipso iure je dedna izjava sprejema dediščine konstitutivne narave.
V sistemu ipso iure dedič s prehodom zapuščine nanj dobi lastninsko pravico na predmetih iz zapuščine, ne pa tudi posesti.
V sistemu ipso iure dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika cum viribus hereditatis.
V sistemu ipso iure dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika ultra vires hereditatis.

9. Dopolni! (2 točki)
V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe ______________, če Zakon o dedovanju ne določa drugače.
Zapuščinski postopek se po uradni dolžnosti začne _____________________________________________ (res je bla faking dolga črta čez dve vrstici! ).

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 10. Sep 2012 22:11
Napisal/-a taia
Živjo,

eno vprašanje imam - mogoče kdo ve ali je dovoljena revizija v zapuščinskem postopku? V enih zapiskih imam napisano, da je dovoljena kot izredno pravno sredstvo. Po drugi strani pa (vsaj kakor vem) revizija ni dovoljena v nepravdnih postopkih (kamor po naravi spada tudi zapuščinski postopek). :?
Mi zna kdo razjasnit zadevo?
Hvala

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 11. Sep 2012 17:58
Napisal/-a puncy123
zapustnik v oporoki zapusti vse zunajzakonski partnerici, žena izpodbija da bi mogla ona ker ZZ še vedno velja, zakonska skupnost je prenehala po njegovi krivid..kdo deduje?? hvala :)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 11. Sep 2012 18:25
Napisal/-a Zmaj
ZD določa, da zakonečeva dedna pravica preneha, kadar je prenehala življenska skupnost z zapustnikom po krivdi ali sporazumu preživelega zakonca. V tem primeru torej ne gre za nastop takšnega primera (dejala si, da je skupnost prenehala po zapustnikovi krivdi)- to pa pomeni, da je preživela žena še vedno upravičena do nujnega deleža (Pravica nujnega dediča je dedna pravica, posebna vrsta zakonitega dedovanja), ki pa znaša 1/2 zakonitega dednega deleža, je absolutni nujni dedič, za pridobitev pravice do ND ne rabi izpolnjevati nikakršnih dodatnih pogojev /kriterijev.


Glede revizije: ZD je ne predvideva, ker pa se v zapuščinskem postopku uporabljajo smiselno določbe ZPP se prof. v knjigi nagiba k temu, da bi bila dovoljena tudi glede zapuščinskega postopka. (Ni povsem jasno).Mislim pa da to ni potrebno vedeti.

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 12. Sep 2012 15:58
Napisal/-a puncy123
a ve kdo? Zapustnikov potomec A je živel z zapustnikom na kmetiji ( zaščiteni) do njegove smrti mu pomagal pri pridobivanju...ni želel prevzeti kmetije zato se je strinjal da jo prevzame njegov brat B. A je vložil zahtevek za izločitrv vrednosti njegovega prispevka, ali bo uspešen? Kakšne možnosti ponuje ZGD?? hvala :)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 12. Sep 2012 17:17
Napisal/-a puncy123
Še dve mam:D

zapustnik je vse svoje premoženje razdal za časa življenja, iz naloge je bilo razvidno da nobenega ni prikrajšal za nujni delež. ob smrti ni imel nobenega premoženja...ali bo vseeno lahko prišlo do dedovanja?

zapustnica je za časa življenja vse premoženje razdala sinu A in hčerki B. imela je še dve vnukinji po pokojnem sinu, ki nista nič dobili. Ali bo še kdo dedoval kako in na kakšn način? hvala :)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 12. Sep 2012 18:38
Napisal/-a Zmaj
Lahko ti odgovorim samo na zadnji dve:

V prvem primeru do devoanja očitno ne pride, saj je temeljni pogoj za nastop dedovanja (izmed sicer 5 poleg tega, da morajo obstajati še dediči, priti mora do zapustnikove smrti, dediči morajo imeti dedni naslov in biti dedno sposbni) tudi zapuščina. Namen dednega prava je urediti temeljna civilno pravna razmerja v primeru smrti fizičnih oseb, ki pa so imele premoženje ob smrti. Oseba ki umre brez premoženja ni zapustnik.
Ne vem pa čisto kako je točno vprašanje mišljeno možno je tudi v tej smeri: Da je nujno dedovanje del zakonitega dedovanja in potem pride do dedovanja, samo se mi zdi to manj logično, sploh, če je že omenjeno, da je nujne dediče odpravil za časa življenja.

V tem primeru se dediščina deli na 3 enake dele po zakonitem dedovanju (torej živeča potomca vsak 1/3, vnukinji pa po 1/6). Vnukinji bosta lahko dedovali na podlagi vstopne pravice (po umrlem sinu) vendar pa je pogoj, da zahtevata vračunanje daril (institut collatio bonorum), ki je medsebojna pravica in dolžnost dedičev in je sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti. Izvede se tako, da najprej se dodeli dedičem, ki vračunanje zahtevajo ustrezna vrednost iz zapuščine, nato pa ostanek zapuščine. V tem primeru ostanka zapuščine ni, ni pa tudi zapuščine iz katere bi se lahko dodelila ustrezna vrednost vnukinjam zato imata zahtevek na vračilo dediščine. Če je bilo premoženje razdano po enakih delih za časa življenja potem bi v tem primeru imeli zahtevek na vračilo 1/6 od A in 1/6 od B. Tako skupaj pridemo do celotne zapuščine (2/6+2/6+1/6+1/6)

Odvisno pa je tudi od nalogo, zato pa rabiš več podatkov oz. konkretne podatke kako je z NUJNIM DELEŽEM (z vračanjem daril.. v tem primeru bi bili upravičeni do 1/12 vsaka)

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 07. Jan 2013 20:00
Napisal/-a joki
Zdravo imam vprašanje :)
in sicer

Oseba A je v svoji zapuščino zapustila med drugim tudi stanovanje. Dediča sta osebi B in C, sta edina dediča.
C ima v lasti 3/8 stanovanja že od prej, z oporoko pa pridobi še 1/8 medtem ko B dobi 4/8. Kdo do zapuščinske obravnave nosi stroške stanovanja. Je to C, ki ima že 3/8 LP in potem zahteva polovico stroškov od začetka plačevanja?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 20. Jan 2013 14:42
Napisal/-a w4nkst4
A ste kej vaj že delal na predavanjih? do kje pišemo kolokvij?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 13. Mar 2013 15:09
Napisal/-a Hedgehog
1.Oče podari stanovanje edinemu otroku (sinu). Sin je poročen in s partnerico nimata otrok. Sin umre, oporoke ni. Kako je s stanovanjem? Ali je predmet delitve v zapuščinskem postopku med starši in preživelim zakoncem ali ne? Utemelji.

2. A ima 100.000 EUR premoženja in 90.000 EUR dolgov. Z oporoko zapusti z volilom (damnacijski legat) A-ju 20.000, ostalo dediču D-ju. Kako si bodo upniki in volilojemnik ter dedič razdelili premoženje? Utemelji.

3. A* ima tri otroke, A-ja, B-ja in C-ja. C-ju je za časa življenja podaril hišo v vrednosti 50.000 EUR. Ob smrti je premoženja še 120.000 EUR. Od tega je z oporoko zapustil A-ju 50.000, Glede ostalega ni napisal oporoke. Do kakšnega dedovanja pride; morebitni zahtevki, utemelji.


Prosim, če mi lahko kdo pomaga pri teh primerih... Hvala.

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 18. Mar 2013 10:56
Napisal/-a Holly
Prosim če zna kdo tole rešit:
A ima tri otroke, A-ja, B-ja in C-ja. C-ju je za časa življenja podaril hišo v vrednosti 50.000 EUR. Ob smrti je premoženja še 120.000 EUR. Od tega je z oporoko zapustil A-ju 50.000, glede ostalega ni napisal oporoke. DO kakšnega dedovanja pride; morebitni zahtevki, utemelji.

Zanima me tudi kdaj lahko pravzaprav uveljavljaš nujni delež, torej če si dobil premoženje z oporoko, ga lahko zahtevaš ali ne ? Če ga morebiti lahko zahtevaš... kaj če je nujni delež (ki bi ti po zakonu pripadal) večji od premoženja ki si ga dobil od zapustnika z oporoko, ali se potem k oporoki doda še primanjkljaj do vrednosti nujnega deleža ?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 14. Maj 2013 16:14
Napisal/-a papiga
Mi zna kdo povedati, ali se dajo kje dobiti vsa zbrana izpitna vprasanja?

Re: Izpitna vprašanja

Objavljeno: 18. Jun 2013 13:16
Napisal/-a Shiva
Mal je umrl tale forum -.- nobenih novih izpitnih vprašanj, nič... škoda
papiga napisal/-a:Mi zna kdo povedati, ali se dajo kje dobiti vsa zbrana izpitna vprasanja?
Mislim, da prav kakšnih ažurnih zbranih ne bo mogoče najti... Se pa splača malo forum prebrat!

Holly napisal/-a:Prosim če zna kdo tole rešit:
A ima tri otroke, A-ja, B-ja in C-ja. C-ju je za časa življenja podaril hišo v vrednosti 50.000 EUR. Ob smrti je premoženja še 120.000 EUR. Od tega je z oporoko zapustil A-ju 50.000, glede ostalega ni napisal oporoke. DO kakšnega dedovanja pride; morebitni zahtevki, utemelji.

Zanima me tudi kdaj lahko pravzaprav uveljavljaš nujni delež, torej če si dobil premoženje z oporoko, ga lahko zahtevaš ali ne ? Če ga morebiti lahko zahtevaš... kaj če je nujni delež (ki bi ti po zakonu pripadal) večji od premoženja ki si ga dobil od zapustnika z oporoko, ali se potem k oporoki doda še primanjkljaj do vrednosti nujnega deleža ?

C obdrži hišo, A obdrži 50 000, preostalih 70 000 pa se deli po pravilih zakonitega dedovanja tj. vsak brat 1/3. Torej C 50 000 (hiša) +23 333; A 50 000 (oporoka) + 23 333; B 23 333.
Pod morebitnimi zahtevki je mišljeno pa uveljavljanje nujnega deleža in kolacija (vštevanje), oboje pride v poštev zgolj na zahtevo dediča. Torej obračunska vrednost zapuščine znaša 170 000 €.
Znesek deliš s 3 (ker so trije bratje) in dobiš 56.666.
Nujni delež v tem dednem redu znaša polovico zakonitega, torej 28.333.
Ker po siceršnjem dedovanju brat B dobi le 23 333 lahko zahteva, da mu druge dva brata doplačata znesek, ki manjka do nujnega deleža.

Hedgehog napisal/-a:1.Oče podari stanovanje edinemu otroku (sinu). Sin je poročen in s partnerico nimata otrok. Sin umre, oporoke ni. Kako je s stanovanjem? Ali je predmet delitve v zapuščinskem postopku med starši in preživelim zakoncem ali ne? Utemelji.

2. A ima 100.000 EUR premoženja in 90.000 EUR dolgov. Z oporoko zapusti z volilom (damnacijski legat) A-ju 20.000, ostalo dediču D-ju. Kako si bodo upniki in volilojemnik ter dedič razdelili premoženje? Utemelji.

3. A* ima tri otroke, A-ja, B-ja in C-ja. C-ju je za časa življenja podaril hišo v vrednosti 50.000 EUR. Ob smrti je premoženja še 120.000 EUR. Od tega je z oporoko zapustil A-ju 50.000, Glede ostalega ni napisal oporoke. Do kakšnega dedovanja pride; morebitni zahtevki, utemelji.


Prosim, če mi lahko kdo pomaga pri teh primerih... Hvala.
1. Bi rekel, da gre preprosto za drugi dedni red, ker ne vidim nobenega razloga, da do tega ne bi prišlo. utemeljil bi pa z dejstvom, da je zapustnik umrl brez oporoke.

2. Volilojemnik ne bo dobil nič. Za ostalo pa ne vem. Predvideval bi, da upniki poberejo 90 000 in dediču ostane 10 000.

3. Rešeno zgoraj