Izpitna vprašanja

doc. dr. Viktorija Žnidaršič-Skubic

Moderatorji: ZmajbajnaJure

Odgovori
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

pisha napisal/-a:
bajna napisal/-a:
legally blond napisal/-a:Pa še tale primer če mi lahko en pomaga

A se odpravi na izlet v naravo s svojo družino. V določenem trenutku se mu zazdi življenje zelo črno, odmakne se od družine in po poti ustavi zakonski par in ju prosi, če bi bila njegovi priči pri ustni oporoki. Osebi pristaneta, A pred njima izrazi svojo poslednjo voljo. Priči sta takoj, ko je bilo možno reproducirali njegovo poslednjo voljo pred sodiščem, ki je napravilo zapisnik o ustni oporoki,jo zapečatilo in shranilo. A je v 14ih dneh po napravi ustne oporoke umrl v avtomobilski nesreči. Ali je taka oporoka veljavna? Bodo njegovi dediči dedovali na podlagi oporoke ali zakona? Utemelji

Jst bi rekla da pride do zakonitega dedovanja....Ustna oporoka se napravi v času izrednih razmer, ki so lahko objektivne narave (poplava, potres...) ali subjektivne narave (naglo poslabšanje bolezni, stanje pred samomorom, nesreča v gorah).
Jst bi za ta primer rekla da ni šlo za nobenega od teh primerov + da je imel zapustnik možnost napraviti pisno oporoko.
Tko da bi rekla da ustna oporoka ne pride v poštev. Sam pol se pa pojavi dilema, ker kokr vem gre pri kršenju oblike za lažjo stopnjo neveljavnosti, tj za izpodbojnost. A pol bo, v kolikor zakoniti dediči ne izpodbijajo ustne oporoke, ostala v veljavi (ker ustna oporoka velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer)?

hvala!

ja, ampak potem je ta oporoka neveljavna, ker ni nujnosti, če pa je ne izpodbijajo se deduje po tej oporoki, vsaj tko js iz knjige zastopim tole neveljavnost..
Po moje oporoka ni samo izpodbojna, ampak je nična - pomoje gre za hujšo pomankljivost v obliki, in v takih primerih je pa posledica ničnost in ne samo izpodbojnost... Tko da ja, pride do zakonitega dedovanja.
ja oporoka je nična, ker ni izrednih razmer podanih.
ustna oporoka je izpodbojna v primeru, če so priče nesposobne
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

*bini* napisal/-a:
aria napisal/-a:
legally blond napisal/-a:JSt bi rekla da v primeru ko se iz zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in torej ni predmet dedovanja ker avtomatično rpipade v lastnino RS (ali občine) potem dobi država stvarnopravni zahtevek (lasninsko pravico na teh stvareh). Kadar gre pa za tist primer, ko se dedič zaveže, da bo povrnil vrednost pomoči v denarju (in je torej tudi del zapuščine ki ustreza vrednosti prejete pomoči predmet dedovanja) pa pridobi država obligacijski zahtevek + zakonito zastavno pravico na stvareh.

Popravte me če se motim, ker je tko zbrklano napisan v knjigi da sploh ne vem kaj zdej trenutno velja in kaj ne.

a tole je potem ok?
ne, ni tko prou. Na vajah je viktorija rekla, da zakonodajalec ni upošteval vseh zahtev ustavnega sodišča, ker še vedno NIMAMO obligacijskega zahtevka zavarovanega z zastavno pravico, ampak imamo stvarnopravni zahtevek - na delu premoženja ki se izloči pridobi dajalec pomoči LP ( ima izločitveni zahtevek )

se prav ja logično je da ko se to premoženje izloč da dobi država LP na tem. ampak kaj je pa s tem k se dediči zavežejo da bojo povrnl to pomoč, kako ma lahko na premoženju ki se izloči dajalec pomoči LP če pa se sploh nč ne izloč !?

sorry za zmedo. mam u zvezku iz predavanj napisan da v primeru ko bodo dediči dedovali bo država pridobila zaknito zastavno pravico na tem premoženju.
tko da je prov tko kot je legally blond rekla.
zmedl me je to k je na vajah rekla da imamo še vedno stvarnopravni zahtevek - očitno je blo mišljen sam v primeru ko se premoženje do višine prejete pomoči izloč, ne pa tut v primeru ko se dediči zavežjo povrnt to pomoč.

KUMI čakam da je jutr izpit in da bo mim !!
Zadnjič spremenil *bini*, dne 23. Jun 2011 11:16, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

Ja sam v knjigi piše, citiram: "do dedovanja zapustnikovega premoženja pa pride v primeru, ko se dediči zavežejom da bodo dajalcu pomoči povrnili vrednost dane pomoči. v tem primeru gre dajalcu pomoči obligacijski zahtevek prosti dedičem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuščinskih stvareh (člen 128/3 ZD v besedilu novele, 2001)"
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

aha ok, smo že rešli :D

In ja, tut jst komi čakam da bo konc! :geek:
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

legally blond napisal/-a:Ja sam v knjigi piše, citiram: "do dedovanja zapustnikovega premoženja pa pride v primeru, ko se dediči zavežejom da bodo dajalcu pomoči povrnili vrednost dane pomoči. v tem primeru gre dajalcu pomoči obligacijski zahtevek prosti dedičem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuščinskih stvareh (člen 128/3 ZD v besedilu novele, 2001)"
ja sj sm se zgori popravla...
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

*bini* napisal/-a:
ja oporoka je nična, ker ni izrednih razmer podanih.
ustna oporoka je izpodbojna v primeru, če so priče nesposobne
Aha ok, super, najlepša hvala. Sej če bi rešvali v skupini bi blo super uspešno :D
Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a bajna »

aria napisal/-a:pa še to..a dedovanja denac. premoženja nastopi s dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju in delacija pa s dnem pravnomočnosti denac. odločbe?
delacija = uvedba dedovanja in nastopi Z dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju

akvizicija= pridobitev dediščine, pa nastopi Z dnem pravnomočnosti denac. odločbe
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

*bini* napisal/-a:
sparkica napisal/-a:
pisha napisal/-a:20. Svoboda testiranja pomeni:

a. da lahko oporočitelj nujne dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče;
d. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
e. da lahko oporočitelj razpolaga s svojim deležem na skupnem premoženju.

V unih 73. vprašanjih sta pravilna odgovora b in c. A je mogoče lahko pravilna rešitev tudi e?!?

sam to da lahko oporoko prekliče....a to JE svoboda testiranja, k svoboda testiranja naj bi bila da zapustnik lahko preskoči zakonske dedne rede in jih modificira, preklic nima nič s tem :roll:
ha? :geek:
aja, ja najbrž bo res držal da to nima veze s svobodo testiranja. Preklic oporoke bl paše pod oporočno sposobnost.

pol je tle za zihr prou b. zdej me dajejo kr eni prebliski, a bi moggoče A bil tut lahko prov ? ker on jih lahko razdedin al pa jim odvzame nujni delež v korist potomcem...čeprou vem pa da u knjigi prov piše da svoboda testiranja ni absolutna in da glavni razlog za to neabsolutnost je ravn nujni delež. tko da navsezadnje očitno tut A ni prou :D al kaj ?
Jst mam od ene rešena ta vprašanja (in glede na to da ji kar zaupam) je potrebno paziti ali je napisan "oporočitelj" ali je napisan "zapustnik"
Svoboda testiranja pomeni:
a. da lahko zapustnik vse zakonite dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko zapustnik po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
d. da lahko zapustnik zakonitega dediča oprosti dolžnosti vračunanja daril in volil.

oz.

a. da lahko oporočitelj nujne dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče;

d. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
e. da lahko oporočitelj razpolaga s svojim deležem na skupnem premoženju.
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

a primer skupne oporok je npr jaz dam tebi stanovanje, če daš ti meni svojega, če umreš pred mano
se prav naša sodna praxa ma take oporoke kjer osebi druga drugo postavljata za dediče za neveljavne.
Veljavne pa pa so tiste oporoke kjer skup razpolagata v korist 3 osebe - a to bi bil pa primer če jst umrem pred tabo, dam jst osebi A stanovanje, če pa ti umreš pred mano, daš pa ti osebi A stanovanje ?
Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a bajna »

men to že na dedn pogodbo skor vleče, čeprov verjetno je neki tazga
Uporabniški avatar
MCKvadrat
Prispevkov: 22
Pridružen: 23. Jun 2009 07:45

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a MCKvadrat »

*bini* napisal/-a:a primer skupne oporok je npr jaz dam tebi stanovanje, če daš ti meni svojega, če umreš pred mano
se prav naša sodna praxa ma take oporoke kjer osebi druga drugo postavljata za dediče za neveljavne.
Veljavne pa pa so tiste oporoke kjer skup razpolagata v korist 3 osebe - a to bi bil pa primer če jst umrem pred tabo, dam jst osebi A stanovanje, če pa ti umreš pred mano, daš pa ti osebi A stanovanje ?
Kolko jaz razumem skupne oporoke je fora, da dve osebi na isti oporoki razpolagata z premoženjem: Torej na primer zakonca skupaj napišeta oporoko v kateri namenita svoje premoženje tretjemu; to je po praksi dopustno.

Ni pa dovoljeno, da bi drug drugemu postala dediča ali da bi blo preblizu dedne pogodbe. Zaj za tisti drugi primer nisem ziher če ni to že dedna pogodba.

Kolikor jaz razumem, je edina skupna oporoka dovoljena tista kjer s svojim skupnim premoženjem, torej predvsem zakonca, hkrati nekomu namenita nekaj.

Malce sem tudi zmeden.. zna kdo obrazložit?
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

bajna napisal/-a:men to že na dedn pogodbo skor vleče, čeprov verjetno je neki tazga
bistvena razlika med dedno pogodbo pa skupno oporoka je ta, da skupna oporoka učinkuje od trenutka smrti ( do takrat jo lahko prekličeš ), dedna pogodba pa zavezuje od sklenitve dalje, pa mau težji jo je preklicat ker gre za dvostransko pogodbo.

hm in kaj bi bil pol primer to ko zakonca skupi napišeta oporoko in namenita premoženje 3. osebi - a bi pol lahko blo npr. da zakonca napišeta oporoko, da njuno skupno premoženje namenjata osebi A. - sam to bi ubistvu pršlo u poštev itak sam če bi v isti prometni umrla, ker drgač če bi najprej en zakonc umrl bi itak ZZ prenehala in s tem bi tut skupno premoženje prenehalo...

al kaj, čist sm že zmešana od vsega :mrgreen:
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

Ma ja tele pogodbe so tako blizu da samo bog ve kaj je prav in kaj ne.
Jst pa bom, da če ne bom vedla čisto točno a bi dala dedno pogodbo ali skupno oporoko (če bo tak primer)bom pogledala a sta v primeru zakonca (ker potem bom def. dala skupno oporoko) al kdo drug (v tem primeru bom dala pogodbo). verjetno pa (vsaj upam) da bo vsaj kakšen izraz "sopogodbeniku" ali kaj takega :D
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

aha mislm da sj dojela smisel tele skupne oporoke.
Npr. zakonca napišeta skupaj oporoko v kateri napišeta da bo stanovanje v katerem živita pripadlo njunemu sinu A.

Ko en zakonc umre, ta sin še ne dobi tega stanovanja, ker pač ga ne more dokler je en od oporočiteljev še živ. Skupna oporoka pa veže tega preživelga zakonca, da ne more drugače razpolagat s tem premoženjem ki sta ga že določila v skupni oporoki. Se pravi, ko bo tut drug zakonc umrl, pa bo ta sin, na podlagi skupne oporoke dedoval to stanovanje.

evo še iz knjige : Zakonec je vezan le glede na razpolaganje drugega zakonca. Na ta način se zaščiti zaupanje zakonca, ki umre prvi, da njegov preživeli zakonec po njegovi smrti ne bo drugače razpolagal. Iz tega razloga zakonec po smrti svojega zakonca izgubi pravico do preklica oporoke oz. do svojega oporočnega razpolaganja v skupni oporoki.
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

Ja sam to je pol lahko, če bereš npr. kakšen primer hitro fidejkomisarična substitucija....Mi je pa popolnoma jasno kaj praviš in tudi logično, sam te kakšno hitro branje lahko hitro zafrkne.
Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a bajna »

a bi bla lahko skupna tkole:

A in B zapuščava vse svoje premoženje hčerkama C in D, sinu E pa ničesar, saj se je vdal brezdelju.

A in B
Tjasa
Prispevkov: 370
Pridružen: 12. Jan 2009 19:48

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Tjasa »

Oporočitelj O, samski in brez otrok, je v oporoki zapisal: ’Moji dediči naj bodo otroci mojega brata A.’ V trenutku smrti O, sta živela bratova sinova B in C, dva meseca po smrti O pa se je rodila bratova hči D, dve leti po smrti O pa še bratova hči E. Kdo od navedenih bratovih otrok deduje po O in kakšen delež gre posameznemu!

Prosim! :) Hvala :)

P.s.: naj bo že enkrat koooonec :)
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

Tjasa napisal/-a:Oporočitelj O, samski in brez otrok, je v oporoki zapisal: ’Moji dediči naj bodo otroci mojega brata A.’ V trenutku smrti O, sta živela bratova sinova B in C, dva meseca po smrti O pa se je rodila bratova hči D, dve leti po smrti O pa še bratova hči E. Kdo od navedenih bratovih otrok deduje po O in kakšen delež gre posameznemu!

Prosim! :) Hvala :)

P.s.: naj bo že enkrat koooonec :)
Jah pomoje da dedujeta nečak B in C, pa tut D, ker je nasciturus - in ker se je rodila živa ima dedno pravico. E pa ni bla še niti spočeta, zato ona ne bo dedovala. Usak bo dedoval 1/3
Tjasa
Prispevkov: 370
Pridružen: 12. Jan 2009 19:48

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Tjasa »

*bini* napisal/-a:Jah pomoje da dedujeta nečak B in C, pa tut D, ker je nasciturus - in ker se je rodila živa ima dedno pravico. E pa ni bla še niti spočeta, zato ona ne bo dedovala. Usak bo dedoval 1/3
Hvala za odgovor! Sem samo rabila potrditev :)
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

bajna napisal/-a:a bi bla lahko skupna tkole:

A in B zapuščava vse svoje premoženje hčerkama C in D, sinu E pa ničesar, saj se je vdal brezdelju.
to se slis kr smislno.
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

hm, jst sm zdej v skripti zasledila da za nečake in nečakinje vstopna pravica ne velja....po kakšni logiki je lahko potem zakoniti dedič?
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

legally blond napisal/-a:hm, jst sm zdej v skripti zasledila da za nečake in nečakinje vstopna pravica ne velja....po kakšni logiki je lahko potem zakoniti dedič?
vstopna pravica pr njih ne vela ko gre za nujni delež, ne ko gre za zakonito dedovanje.
Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond »

OMG, ok, jst sm uradno čist že zmedena.... :lol:
Hvala
ŠLATAMse
Prispevkov: 41
Pridružen: 12. Mar 2010 13:42

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a ŠLATAMse »

po kakšni logiki je lahko potem zakoniti dedič? -- a niso oporočni? sam vprašanje, k jst sm tut že čist mem........ :shock:
Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* »

ja u unm primeru gre itak za oporočno dedovanje.
Odgovori

Vrni se na