Izpitna vprašanja

doc. dr. Viktorija Žnidaršič-Skubic

Moderatorji: bajnaJureZmaj

Odgovori
Uporabniški avatar
MCKvadrat
Prispevkov: 22
Pridružen: 23. Jun 2009 07:45

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a MCKvadrat » 22. Jun 2011 19:00

sparkica napisal/-a:pliz pliz a mi lahk še enkrat poveste če mož pa žena umreta v prometni ampak ona 1 uro kasneje kako kdo od njihovih deduje?? a se šteje da ona deduje po njemu in pol ostali po njej.....you know what I mean :D
:roll:
Če se ne motim, potem deduje ženo po možu prvo. Potem pa še ostali po njen.
Menda je bil en primer, ko je mož mel brata, žena pa sestro - edini sorodniki, ki so ju preživeli.
No, potem bi dobila po možu žena 1/2 in njegov brat 1/2 (po vstopni pravici). Dalje pa potem dobi od žene sestra vso njeno premoženje.

Tu komorienca ne pride v poštev, ker se ve, da je ona kasneje umrla.

Lahko da se pa motim =)

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 22. Jun 2011 19:09

MCKvadrat napisal/-a:
sparkica napisal/-a:pliz pliz a mi lahk še enkrat poveste če mož pa žena umreta v prometni ampak ona 1 uro kasneje kako kdo od njihovih deduje?? a se šteje da ona deduje po njemu in pol ostali po njej.....you know what I mean :D
:roll:
Če se ne motim, potem deduje ženo po možu prvo. Potem pa še ostali po njen.
Menda je bil en primer, ko je mož mel brata, žena pa sestro - edini sorodniki, ki so ju preživeli.
No, potem bi dobila po možu žena 1/2 in njegov brat 1/2 (po vstopni pravici). Dalje pa potem dobi od žene sestra vso njeno premoženje.

Tu komorienca ne pride v poštev, ker se ve, da je ona kasneje umrla.

Lahko da se pa motim =)
prov si povedu :).
komorienca pride u poštev samo kadar se ne more ugotovit kdo je umrl prej/kasnej. pa še nujni pogoj za komorienco je da bi te umrli lahko vzajemno dedovali.

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 22. Jun 2011 20:01

sparkica napisal/-a:
pisha napisal/-a:20. Svoboda testiranja pomeni:

a. da lahko oporočitelj nujne dediče izključi od dedovanja;
b. da lahko oporočitelj po svoji volji razpolaga s svojim premoženjem mortis causa;
c. da lahko oporočitelj oporoko vsak čas prekliče;
d. da za oporoko ni potrebna nobena obličnost;
e. da lahko oporočitelj razpolaga s svojim deležem na skupnem premoženju.

V unih 73. vprašanjih sta pravilna odgovora b in c. A je mogoče lahko pravilna rešitev tudi e?!?

sam to da lahko oporoko prekliče....a to JE svoboda testiranja, k svoboda testiranja naj bi bila da zapustnik lahko preskoči zakonske dedne rede in jih modificira, preklic nima nič s tem :roll:
ha? :geek:
aja, ja najbrž bo res držal da to nima veze s svobodo testiranja. Preklic oporoke bl paše pod oporočno sposobnost.

pol je tle za zihr prou b. zdej me dajejo kr eni prebliski, a bi moggoče A bil tut lahko prov ? ker on jih lahko razdedin al pa jim odvzame nujni delež v korist potomcem...čeprou vem pa da u knjigi prov piše da svoboda testiranja ni absolutna in da glavni razlog za to neabsolutnost je ravn nujni delež. tko da navsezadnje očitno tut A ni prou :D al kaj ?

aria
Prispevkov: 44
Pridružen: 19. Jan 2010 12:31

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a aria » 22. Jun 2011 20:14

še neki me muči :)

1.kako država odgovarja za zapustnikove dolgove- originarno al derivativno? vem da jo pridobi derivativno..kako je pa s dolgovi?

2. Zapustnik Z ni naredil oporoke. Bil je poročen z osebo A. A je zapustil pred nekaj leti in začel skupaj živeti z osebo B. Zapustnik ima še brata C in nečakinjo D po umrli sestri. Kdo in koliko deduje?

ali bo A tut dedovala?

3. v enem izpitu je bila priča pri oporoki oporočiteljeva sestrična..pa je bla rešitev da je sestrična v 4. kolenu in je oporoka zato veljavna
zakaj potem v tistem primeru oporočiteljeva teta je lahko priča..a ni teta v tretjem kolenu?

Uporabniški avatar
sparkica
Prispevkov: 94
Pridružen: 21. Jun 2011 20:14

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a sparkica » 22. Jun 2011 20:18

a se komu že meša?? :shock:
pa kao lahek izpit...d!...yey... :D
no lahk se prepričamo, da bo dala vprašanja in bomo crack that nut :lol:...

ker pri svobodi testiranja piše da zato ne veljajo dedne pogodbe k jih nemoreš preklicat....poseganje v s.testiranja....
I'm not bad. I'm just drawn that way.

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 22. Jun 2011 20:22

aria napisal/-a: 2. Zapustnik Z ni naredil oporoke. Bil je poročen z osebo A. A je zapustil pred nekaj leti in začel skupaj živeti z osebo B. Zapustnik ima še brata C in nečakinjo D po umrli sestri. Kdo in koliko deduje?
ali bo A tut dedovala?
kle je fora kako je življenjska skupnost med zakoncema prenehala, če je prenehala sporazumno al pa po krivdi preživelega zakonca, potem preživeli zakonc nima pravice dedovat. Če pa je prenehala po krivdni zapustnika, pa bo preživeli zakonce lahko dedoval.

tko da če žena ne bo dedovala, bojo dedoval brat 1/2 pa nečakinja 1/2
če pa žena bo dedovala bojo pa dedoval žena 1/2, brat 1/4 pa nečakinja 1/4

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 22. Jun 2011 20:28

aria napisal/-a: 3. v enem izpitu je bila priča pri oporoki oporočiteljeva sestrična..pa je bla rešitev da je sestrična v 4. kolenu in je oporoka zato veljavna
zakaj potem v tistem primeru oporočiteljeva teta je lahko priča..a ni teta v tretjem kolenu?
ja sj oporočiteljeva teta ne more bit priča, ker je u 3. kolenu.
ampak u unm primeru pa ni tist oporočiteljeva teta, ampak od hčerke teta. se prav zapustnik ma hčerko, ta ma pa teto, se prav sestro od mame - se prav je ta teta zapustniku od žene sestra - in zapustnik je pa do ženinih sorodnikov v razmerju svaštva. Zakon pa pod relativno nesposobnimi pričami ne omenja svaštva, ampak samo sorodstvo. in zato je ta hčerina teta veljavna priča.

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 22. Jun 2011 20:32

sparkica napisal/-a:a se komu že meša?? :shock:
pa kao lahek izpit...d!...yey... :D
no lahk se prepričamo, da bo dala vprašanja in bomo crack that nut :lol:...

ker pri svobodi testiranja piše da zato ne veljajo dedne pogodbe k jih nemoreš preklicat....poseganje v s.testiranja....
drgač dednopravne pogodbe pr ns ne velajo zato ker so to pogodbe, in se jih ne da ENOSTRANSKO preklicat.

pisha
Prispevkov: 69
Pridružen: 22. Jan 2009 19:03

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a pisha » 22. Jun 2011 22:26

*bini* napisal/-a:
sparkica napisal/-a:a se komu že meša?? :shock:
pa kao lahek izpit...d!...yey... :D
no lahk se prepričamo, da bo dala vprašanja in bomo crack that nut :lol:...

ker pri svobodi testiranja piše da zato ne veljajo dedne pogodbe k jih nemoreš preklicat....poseganje v s.testiranja....
drgač dednopravne pogodbe pr ns ne velajo zato ker so to pogodbe, in se jih ne da ENOSTRANSKO preklicat.
No sej, in ravno zato ker se jih ne da enostransko preklicati je s tem omjejena svoboda testiranja in zato so neveljavne. Jst še vedno mislm, da svoboda testiranja zajema tudi to, da se oporoka lahko vsak čas prekliče - sej oporočitelj na ta način ko oporoko prekliče svobodno razpolaga s premoženjem mortis causa (in to je pomoje bistvo svobode testiranja). Newem ta dvoumna vprašanja mi grejo prov na živce...

Uporabniški avatar
MCKvadrat
Prispevkov: 22
Pridružen: 23. Jun 2009 07:45

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a MCKvadrat » 22. Jun 2011 22:38

aria napisal/-a:še neki me muči :)

1.kako država odgovarja za zapustnikove dolgove- originarno al derivativno? vem da jo pridobi derivativno..kako je pa s dolgovi?
Derivativno. V knjigi piše. Zato, ker pridobi na podlagi predhodnika.

Mene ravno muči, če dobi dediščino derivativno. V knjigi piše, da ni originarno (oziroma je okupacija ni pa originarno), ampak potem piše tui, da je kao sui generis. Zaj a contraria (uh se lepo sliši) bi reku, da potem dobi dediščino derivativno, sam si tega ne upam trdit na izpitu =)

mi_lenca
Prispevkov: 98
Pridružen: 23. Jan 2010 21:54

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mi_lenca » 22. Jun 2011 23:21

MCKvadrat napisal/-a:
aria napisal/-a:še neki me muči :)

1.kako država odgovarja za zapustnikove dolgove- originarno al derivativno? vem da jo pridobi derivativno..kako je pa s dolgovi?
Derivativno. V knjigi piše. Zato, ker pridobi na podlagi predhodnika.

Mene ravno muči, če dobi dediščino derivativno. V knjigi piše, da ni originarno (oziroma je okupacija ni pa originarno), ampak potem piše tui, da je kao sui generis. Zaj a contraria (uh se lepo sliši) bi reku, da potem dobi dediščino derivativno, sam si tega ne upam trdit na izpitu =)
V knjigi na str. 68 ti piše, da pridobi dediščino derivativno :D

Uporabniški avatar
MCKvadrat
Prispevkov: 22
Pridružen: 23. Jun 2009 07:45

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a MCKvadrat » 22. Jun 2011 23:51

bah.. te pa se meni tui meša.. saj bo =)
Hvala za tip =)

Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond » 23. Jun 2011 08:04

Država sicer pridobi zapuščino na temelju okupacije, vendar ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, saj njena posledica NI originalna pridobitev zapuščine. Država mora odgovarjati za dolgove do višine vrednosti zapuščine, saj bi bila drugačna rešitev neprimerna oz. zaradi oškodovanja upnikov lahko tudi protiustavna. iz tega pa izhaja, da pridobitev zapuščine s strani države po svoji naravi ni originalna, torej neodvisna od pravnega prednika (saj bi bila v tem primeru država razbremenjena zapustnikovih dolgov), ampak gre za derivatno pridobitev zapuščine. A.k.a. iz tega izhaja da odgovarja za dolgove derivatno.

Kratek povzetek iz knjige za tiste ki je nimate. ;)

Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond » 23. Jun 2011 08:40

Pa še tale primer če mi lahko en pomaga

A se odpravi na izlet v naravo s svojo družino. V določenem trenutku se mu zazdi življenje zelo črno, odmakne se od družine in po poti ustavi zakonski par in ju prosi, če bi bila njegovi priči pri ustni oporoki. Osebi pristaneta, A pred njima izrazi svojo poslednjo voljo. Priči sta takoj, ko je bilo možno reproducirali njegovo poslednjo voljo pred sodiščem, ki je napravilo zapisnik o ustni oporoki,jo zapečatilo in shranilo. A je v 14ih dneh po napravi ustne oporoke umrl v avtomobilski nesreči. Ali je taka oporoka veljavna? Bodo njegovi dediči dedovali na podlagi oporoke ali zakona? Utemelji

Jst bi rekla da pride do zakonitega dedovanja....Ustna oporoka se napravi v času izrednih razmer, ki so lahko objektivne narave (poplava, potres...) ali subjektivne narave (naglo poslabšanje bolezni, stanje pred samomorom, nesreča v gorah).
Jst bi za ta primer rekla da ni šlo za nobenega od teh primerov + da je imel zapustnik možnost napraviti pisno oporoko.
Tko da bi rekla da ustna oporoka ne pride v poštev. Sam pol se pa pojavi dilema, ker kokr vem gre pri kršenju oblike za lažjo stopnjo neveljavnosti, tj za izpodbojnost. A pol bo, v kolikor zakoniti dediči ne izpodbijajo ustne oporoke, ostala v veljavi (ker ustna oporoka velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer)?

hvala!
Zadnjič spremenil legally blond, dne 23. Jun 2011 10:17, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond » 23. Jun 2011 08:51

one more: :oops:

6. Obkroži pravilne trditve (2 točki):
a) Centralni register oporok se vodi na matičnem uradu upravne enote.
b) Centralni register oporok vodi Odvetniška zbornica.
c) Centralni register oporok vodi notarska zbornica.
d) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije.
e) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije, in tudi tisti, ki so jih sestavili slovenci v tujini.


Vem da c, sam potem me malo bega a je tut kkšn od d ali e pravilen,....

pisha
Prispevkov: 69
Pridružen: 22. Jan 2009 19:03

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a pisha » 23. Jun 2011 09:26

legally blond napisal/-a:one more: :oops:

6. Obkroži pravilne trditve (2 točki):
a) Centralni register oporok se vodi na matičnem uradu upravne enote.
b) Centralni register oporok vodi Odvetniška zbornica.
c) Centralni register oporok vodi notarska zbornica.
d) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije.
e) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije, in tudi tisti, ki so jih sestavili slovenci v tujini.


Vem da c, sam potem me malo bega a je tut kkšn od d ali e pravilen,....
Jst bi obkrožla samo C. D in E pomoje ne prideta v poštev, zato ker v knjigi na str. 175 piše, da so v registru zbrani podatki o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik in ki so pri njemu shranjene, o sodnih oporokah in oporokah, ki so shranjene pri sodišču - vse ostale oporoke pa očitno niso zbrane v centralnem registru oporok, tko da ne mormo rečt, da so v bazi podatkov vse oporoke, sestavljene na ozemlju RS...

aria
Prispevkov: 44
Pridružen: 19. Jan 2010 12:31

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a aria » 23. Jun 2011 09:40

kaj država ima obligacijski ali stvarnopravni zahtevek glede socialne pomoči?

Uporabniški avatar
legally blond
Prispevkov: 252
Pridružen: 17. Nov 2008 18:23

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a legally blond » 23. Jun 2011 09:55

JSt bi rekla da v primeru ko se iz zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in torej ni predmet dedovanja ker avtomatično rpipade v lastnino RS (ali občine) potem dobi država stvarnopravni zahtevek (lasninsko pravico na teh stvareh). Kadar gre pa za tist primer, ko se dedič zaveže, da bo povrnil vrednost pomoči v denarju (in je torej tudi del zapuščine ki ustreza vrednosti prejete pomoči predmet dedovanja) pa pridobi država obligacijski zahtevek + zakonito zastavno pravico na stvareh.

Popravte me če se motim, ker je tko zbrklano napisan v knjigi da sploh ne vem kaj zdej trenutno velja in kaj ne.

aria
Prispevkov: 44
Pridružen: 19. Jan 2010 12:31

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a aria » 23. Jun 2011 10:10

pa še to..a dedovanja denac. premoženja nastopi s dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju in delacija pa s dnem pravnomočnosti denac. odločbe?

mi_lenca
Prispevkov: 98
Pridružen: 23. Jan 2010 21:54

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a mi_lenca » 23. Jun 2011 10:15

aria napisal/-a:pa še to..a dedovanja denac. premoženja nastopi s dnem pravnomočnosti sklepa o dedovanju in delacija pa s dnem pravnomočnosti denac. odločbe?
Jaz mislim da ja :D

Uporabniški avatar
bajna
Prispevkov: 995
Pridružen: 05. Okt 2008 16:20

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a bajna » 23. Jun 2011 10:27

legally blond napisal/-a:Pa še tale primer če mi lahko en pomaga

A se odpravi na izlet v naravo s svojo družino. V določenem trenutku se mu zazdi življenje zelo črno, odmakne se od družine in po poti ustavi zakonski par in ju prosi, če bi bila njegovi priči pri ustni oporoki. Osebi pristaneta, A pred njima izrazi svojo poslednjo voljo. Priči sta takoj, ko je bilo možno reproducirali njegovo poslednjo voljo pred sodiščem, ki je napravilo zapisnik o ustni oporoki,jo zapečatilo in shranilo. A je v 14ih dneh po napravi ustne oporoke umrl v avtomobilski nesreči. Ali je taka oporoka veljavna? Bodo njegovi dediči dedovali na podlagi oporoke ali zakona? Utemelji

Jst bi rekla da pride do zakonitega dedovanja....Ustna oporoka se napravi v času izrednih razmer, ki so lahko objektivne narave (poplava, potres...) ali subjektivne narave (naglo poslabšanje bolezni, stanje pred samomorom, nesreča v gorah).
Jst bi za ta primer rekla da ni šlo za nobenega od teh primerov + da je imel zapustnik možnost napraviti pisno oporoko.
Tko da bi rekla da ustna oporoka ne pride v poštev. Sam pol se pa pojavi dilema, ker kokr vem gre pri kršenju oblike za lažjo stopnjo neveljavnosti, tj za izpodbojnost. A pol bo, v kolikor zakoniti dediči ne izpodbijajo ustne oporoke, ostala v veljavi (ker ustna oporoka velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer)?

hvala!

ja, ampak potem je ta oporoka neveljavna, ker ni nujnosti, če pa je ne izpodbijajo se deduje po tej oporoki, vsaj tko js iz knjige zastopim tole neveljavnost..

nusa
Prispevkov: 422
Pridružen: 07. Okt 2008 15:08

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a nusa » 23. Jun 2011 10:33

pisha napisal/-a:
legally blond napisal/-a:one more: :oops:

6. Obkroži pravilne trditve (2 točki):
a) Centralni register oporok se vodi na matičnem uradu upravne enote.
b) Centralni register oporok vodi Odvetniška zbornica.
c) Centralni register oporok vodi notarska zbornica.
d) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije.
e) V Centralnem registru oporok so vse oporoke, sestavljene na ozemlju Republike Slovenije, in tudi tisti, ki so jih sestavili slovenci v tujini.


Vem da c, sam potem me malo bega a je tut kkšn od d ali e pravilen,....
Jst bi obkrožla samo C. D in E pomoje ne prideta v poštev, zato ker v knjigi na str. 175 piše, da so v registru zbrani podatki o oporokah, sestavljenih v obliki notarskega zapisa, o oporokah, ki so shranjene pri notarju, o oporokah, ki jih sestavi odvetnik in ki so pri njemu shranjene, o sodnih oporokah in oporokah, ki so shranjene pri sodišču - vse ostale oporoke pa očitno niso zbrane v centralnem registru oporok, tko da ne mormo rečt, da so v bazi podatkov vse oporoke, sestavljene na ozemlju RS...
tako je- samo c je pravilen odgovor(preverjeno) :)

aria
Prispevkov: 44
Pridružen: 19. Jan 2010 12:31

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a aria » 23. Jun 2011 10:38

legally blond napisal/-a:JSt bi rekla da v primeru ko se iz zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in torej ni predmet dedovanja ker avtomatično rpipade v lastnino RS (ali občine) potem dobi država stvarnopravni zahtevek (lasninsko pravico na teh stvareh). Kadar gre pa za tist primer, ko se dedič zaveže, da bo povrnil vrednost pomoči v denarju (in je torej tudi del zapuščine ki ustreza vrednosti prejete pomoči predmet dedovanja) pa pridobi država obligacijski zahtevek + zakonito zastavno pravico na stvareh.

Popravte me če se motim, ker je tko zbrklano napisan v knjigi da sploh ne vem kaj zdej trenutno velja in kaj ne.

a tole je potem ok?

pisha
Prispevkov: 69
Pridružen: 22. Jan 2009 19:03

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a pisha » 23. Jun 2011 10:41

bajna napisal/-a:
legally blond napisal/-a:Pa še tale primer če mi lahko en pomaga

A se odpravi na izlet v naravo s svojo družino. V določenem trenutku se mu zazdi življenje zelo črno, odmakne se od družine in po poti ustavi zakonski par in ju prosi, če bi bila njegovi priči pri ustni oporoki. Osebi pristaneta, A pred njima izrazi svojo poslednjo voljo. Priči sta takoj, ko je bilo možno reproducirali njegovo poslednjo voljo pred sodiščem, ki je napravilo zapisnik o ustni oporoki,jo zapečatilo in shranilo. A je v 14ih dneh po napravi ustne oporoke umrl v avtomobilski nesreči. Ali je taka oporoka veljavna? Bodo njegovi dediči dedovali na podlagi oporoke ali zakona? Utemelji

Jst bi rekla da pride do zakonitega dedovanja....Ustna oporoka se napravi v času izrednih razmer, ki so lahko objektivne narave (poplava, potres...) ali subjektivne narave (naglo poslabšanje bolezni, stanje pred samomorom, nesreča v gorah).
Jst bi za ta primer rekla da ni šlo za nobenega od teh primerov + da je imel zapustnik možnost napraviti pisno oporoko.
Tko da bi rekla da ustna oporoka ne pride v poštev. Sam pol se pa pojavi dilema, ker kokr vem gre pri kršenju oblike za lažjo stopnjo neveljavnosti, tj za izpodbojnost. A pol bo, v kolikor zakoniti dediči ne izpodbijajo ustne oporoke, ostala v veljavi (ker ustna oporoka velja še 30 dni po prenehanju izrednih razmer)?

hvala!

ja, ampak potem je ta oporoka neveljavna, ker ni nujnosti, če pa je ne izpodbijajo se deduje po tej oporoki, vsaj tko js iz knjige zastopim tole neveljavnost..
Po moje oporoka ni samo izpodbojna, ampak je nična - pomoje gre za hujšo pomankljivost v obliki, in v takih primerih je pa posledica ničnost in ne samo izpodbojnost... Tko da ja, pride do zakonitega dedovanja.

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Izpitna vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 23. Jun 2011 10:51

aria napisal/-a:
legally blond napisal/-a:JSt bi rekla da v primeru ko se iz zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči in torej ni predmet dedovanja ker avtomatično rpipade v lastnino RS (ali občine) potem dobi država stvarnopravni zahtevek (lasninsko pravico na teh stvareh). Kadar gre pa za tist primer, ko se dedič zaveže, da bo povrnil vrednost pomoči v denarju (in je torej tudi del zapuščine ki ustreza vrednosti prejete pomoči predmet dedovanja) pa pridobi država obligacijski zahtevek + zakonito zastavno pravico na stvareh.

Popravte me če se motim, ker je tko zbrklano napisan v knjigi da sploh ne vem kaj zdej trenutno velja in kaj ne.

a tole je potem ok?
ne, ni tko prou. Na vajah je viktorija rekla, da zakonodajalec ni upošteval vseh zahtev ustavnega sodišča, ker še vedno NIMAMO obligacijskega zahtevka zavarovanega z zastavno pravico, ampak imamo stvarnopravni zahtevek - na delu premoženja ki se izloči pridobi dajalec pomoči LP ( ima izločitveni zahtevek )

se prav ja logično je da ko se to premoženje izloč da dobi država LP na tem. ampak kaj je pa s tem k se dediči zavežejo da bojo povrnl to pomoč, kako ma lahko na premoženju ki se izloči dajalec pomoči LP če pa se sploh nč ne izloč !?

Odgovori

Vrni se na