Pravnica.net

A kdo kaj ve o spremembah zakona glede stečaja zapuščine? To zdej velja? A so ble še kakšne spremembe, ki se tičejo snovi?

Čeprov je tole še vse čist mrtvo, vseen optimistično upam na kakšen odgovor

SE KAJ VE, KDO NAJ BI SESTAVLJAL IZPIT JANUARJA?

bi lahko nekdo, prosim, nalepil gor seznam pomembnih odločb US? tnx!

Rabim pomoč:

A je umrl v svojem 55. letu starosti. Zapustil je nepremicno premoženje v vrednosti 240.000 €. Ob smrti ni bil porocen,
imel pa je sina B starega 25 let, prav tako pa je pricakoval rojstvo drugega sina C. Ta drugi sin, ki se je rodil osebi D., ki do takrat še ni imela potomcev in tudi ni bila porocena, je pet minut po rojstvu umrl.
Kdo in v kakšnem obsegu bo na koncu dobil premoženje zapustnika?


LP

Po moje je tako:

Polovico zapustnikovega premoženja bo dedoval sin B. Druga polovica bo šla sinu C - ker je C bil rojen živ, pride do dedovanja. Ker je umrl za zapustnikom, ne pride do vstopne pravice, ampak normalno deduje. Ker pa umre, bo njegovo podedovano premoženje druga zapuščina, ki jo bodo dedovali njegovi zakoniti dediči, glede na to da oporoke ni moglo biti. Njegov del (od Cja) bi torej v 2. dednem redu dedovali njegovi starši. Ker je oče umrl pred njim, tu pride do vstopne pravice in očetov delež deduje sin B (1/2), drugo polovico zapuščine pa mati. Uf, zakomplicirano, upam, da sm dost jasno napisala...

Torej bi sin B dobil 3/4 (180.000 €), mati od umrlega C pa 1/4 (60.000 €). Aja, glede na to, da ni bila omenjena zunajzakonska skupnost med zapustnikom in materjo Cja, sm domnevala, da zzs ni obstajala. Če bi domnevali zzs, bi bla rešitev drugačna...

S kje je to vprašanje? Maš mogoč še kakšna druga?

Hvala PPP, imam pa še tega.............

Šestnajstletni Janez se je mocno zaljubil v osemnajstletno Moniko iz sosednje vasi.
Ker je bila ljubezen obojestranska sta se odlocila, da se bosta porocila. Kmalu po poroki sta zaživela v razkošni hiši, ki jo je Janez podedoval od svojega starega oceta. Janez se je, glede na svoje prepricanje, da bo ljubezen trajala vecno, odlocil Moniki podariti pol hiše. Vendar pa se je na koncu izkazalo, da njuno razmerje le ni bilo tako trdno. Z Moniko sta se namrec še pred njegovim 18. rojstnim dnevom razšla. Janez je takoj po locitvi vložil tožbo in zahteval razveljavitev darilne pogodbe, s katero je Moniki podaril pol hiše. Pri utemeljevanju svojega zahtevka se sklicuje na neveljavnost pogodbe zaradi njegove mladoletnosti.
Ali je Janezov tožbeni zahtevek utemeljen?

uf, a to je dedno?

kokr se spomnem z družinskega, oseba pridobi poslovno sposobnost s sklenitvijo zz in kasnejša razveza ne povzroči izgube posl. spos. tko da če je bla zz pravilno sklenjena (to se pravi poleg drugih izpolnjenih predpostavk še privolitev csd zarad mladoletnosti), je Janez postal polno posl. spos. in se ne more sklicevat na mladoletnost. mogoče bi se lahk skliceval na zmoto v nagibu glede na to da gre za neodplačno pogodbo?

ne vem, nism zihr, tko da lahk kdo napiše še kako drugo mnenje...

s kje pa so ta vprašanja, a še s psilona?

Ja, vprašanja so s psilona, katera imam od lanskega leta.

Hvala za odgovore.

LP

Kaj ste delali danes na predavanjih?

Kaj se lahko spusti v knjigi, če kdo ve...?

* točke v knjigi : 338-346 vključno;
* točke 353-357;
* točka 359;
* točke 521-544;
* v celoti ne pridejo v poštev poglvja - 5, 7, 8.

Ze nekaj casa me matra eno vprasanje pa me zanima ce ste kak tak primer obravnavali na rpedavanjih (sej ce je sploh mozno). Recimo da napisem oporoko (zdej ne vem a jo moram kje overit al ne...) pa jo svojci po moji smrti ne najdejo in se deduje neoporocno. Cez nekaj casa bi pa nasli oporoko. Kaj bi bilo pa potem?

oporočni dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v pravdi uveljavljajo svojo dedno pravico - če ne gre drugače, se jih denarno izplača..

A kdo ve pravilno rešitev vprašanja kakšna je pravna narava zahtevka za izločitev premoženja v korist potomcev?

a. sui generis ( to vem, da je)
b. obligacijskopravni
c. stvarnopravni
d. dednopravni

Hvala.

Ja, drži. Sui generis je in samo sui generis, torej "svoje vrste".

Iz česa ste se učili za izpit? Koliko časa približno je potrebno, da se predmet dobro naštudira? Hvala.

a gre kdo na januarski rok? zanima me, ce se lahko na koga obrnem z vprasanji ob studiranju.

Imam eno vprašanje in sicer: v knjigi pise da pravnomocni sklep o dedovanju veze stranke, ki so sodelovale v zapuscinskem postopku, če jim po zakonu ni priznana pravica da uveljavljajo zahtevek v pravdi. Nadalje pise, da ta sklep veze stranke le glede dedne pravice in pravice do volila; če j njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, jih ta sklep ne veže tudi, če so sodleovale v postopku, npr. stranka ki je sodelovala v postopku po pravnomocnosti sklepa o dedovanju lahko uveljavlja svojo lastninsko pravico na delu premozenja( zapustnikov potomec npr) Slednje mi je jasno. Vendar mi ni jasno kako je z uveljavljanjem dedne pravice in pravice do nujnega deleza v pravdi. Tam so našteti primeri kdaj lahko uveljavla ti dve pravici v pravdi, moti me primer ko pise da lahko uveljavlja pravti dve pravici ce je zapuscinsko sodisce napotilo stranke na pravdo ali up. postopek pa tega niso storile v določenem času---to mi pa ni sploh jasno, ker na drugem mestu pise, da če je stranka sodelovala v zapuscinskem postopku in ni uveljavljaja svoje pravice praviloma ne more poem uveljavljat v pravdi in da skle veze stranke, in da ne more vec uveljavljat svoje pravice tudi ce ni potekel rok za uveljavitev te zahteve.
Spet drugje pise, da ce sodisce napoti stranko na pravdo pa ta v danem roku tega ne stori, da to ni ovira da bi zahetevk uveljavljala v pravdi, torej rok ni prekulziven.

Uf...zakomplicirala sm cist, ampak to mi ni jasno res ne... a to pomeni, da ce sodeluje v zapuscinskem postopku vendar ne uveljavlja svoje pravice, po pravnomocnosti sklepa ne more uveljavljat te pravice v pravdi. In tudi, če jo je zapuscinsko sodisce napotilo na pravdo in oseba ni uveljavljala te pravice v roku k ga je dolocilo zap. sodisce lahko vseeno kasneje uveljavlja to pravico v pravdi.

kot jst razumem v zapuscinskem postopku ne velja nacelo neposrednosti. sodi se lahko v nenavzočnosti, dedni upravičenec je moral biti le pravilno vabljen.
kar pa se tiče ponovnega postopka je zakon omejen le na določene primere ko ni bila opravljena zapuščinska obravnava (ni zapstnikovega premozenja, sestavljajo ga le nepremicnine,stranke ne zahtevajo zapuscinske obravnave) kadar je bila "dedič" država in potem ko se najde oproka,dedič ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku, obnova po ZPP, pravica izhaja iz drugega premoženjskega zahtevka.
ce prav razumem vprasanje, zakaj lahko dvakrat uveljavlja zahtevek? ce prej ni sodeloval ker je bil npr. domnevno mrtev ni imel priložnosti postaviti zahtevkov oz. biti upravičen. ce je drzava dedic se morajo na novo določiti dedni delezi. v primeru oporoke pa odstopimo od zakonitega dedovanja in preidemo za opročno dedovanje.
in slednje ce stranka ni uveljavljala pravice v pravdi ni nujno da sklep o dedovanju ustreza realni sliki. saj v pravdi bi lahko zahteval izločitev gospodinjskih aparatov, in ce tega no storil je bil prikrajsan kot volilojemnik. v pravdi se odloča tudi o dedni nevrednosti in ce nekdo ni nadaljeval pravdnega postopka, ki pa bi lahko odločilno vplival na sklep se ta lahko izpodbija.
vsaj jst to tko razumem. ni pa nujno,ker nisem obiskoval predavanj in je knjiga edini vir info.

kaksni so pravilni odgovori na sledeča vprašanja:

ZD ne ureja dednih pogodb ( da/ne)
oporoka,ki jo naredi 14 letnik je nična ( da/ne)
pogodba s katero se oseba zaveže o vsebini oporoke je izpodbojna ( da/ne)
stečaj zapuscine je mozen samo če "deduje" država dediščino ( da/ne)

Lahko kdo napiše januarski izpit? Hvala

1.vprašanje: način upravljanja zapuščine v skupnosti sodedičev ( 3 tocke)
2. vpr: opredelite pojma nujni dedič v absolutnem in nujni dedic v relativnem pomenu(3 tocke)
3.vpr: kako odgovarjajo sodedici za zapustnikove dolgove( 3 tocke)
4.primer: a in b zelita skleniti pogodbo v kateri pise da bo a skrbel za starega B-ja, le ta pa mu bo ob smrti zapustil vse kar bo takrat imel. Ali bo notar ta zapis overil in utemeljite svoj odgovor?(2 tocki)
5. da/ne:( 2 tocki)

a) drzava ne odgovarja za zapustnikove dolgove
b) drzava odgovarja za zapustnikove dolgove
c) postopek stecaja se lahko sprozi le v primeru ko deduje zapuscino drzava( ko torej ni dedicev)
d)drzava je zadnji zakoniti dedič

6. da/ne ( 2 tocki)

a) dedno pravo ne ureja dednih pogodb
b) oporoka, ki jo sklene 14 letnik je nična
c) pogodba s katero se zavezes o obliki oporoke, v kateri jo bos sklenil ( mislm da je bla oblika, al pa vsebina oporoke, nism zihr)je izpodbojna
d)se ne spomnim:)

7. obkrozi pravilne trditve:
se ne spomnim

8. dopolni:

po ZD postavi skrbnika zapuščine v primerih ko je to potrebno ______________________________________________________-
po ZD so stranke v zapuscinskem postopku______________________________________________________________________--

9 primer: neki v zvezi z roki za izpodbijanje oporoke zaradi napak v volji!

aja, 7 naloga ma 2 tocki, 8 2 tocki in 9 1 tocko

Kaj ste delal prejšnji teden na predavanjih? A so kej ful važnega povedal?

Bila je ženska Naredila je uvod, povedala pravne vire, literaturo (kaj pride in kaj ne v poštev iz knjige) in počasi začela. Razen literature nič tragičnega