Izpit

[*bini*]

Izpit iz Gospodarskega sistema in politike bo v petek, 2. 7. 2010 ob 9. uri.
Razpored:
RDEČA: A - K
SIVA: L - Ž

[Tecka]

Živjo,

a mogoče kdo ve odogovor na 61. vprašanje:

Katere institucionalne spremembe v preteklosti določajo položaj slovenskega kmetijstva po vstopu v EU in kako naj bi ta položaj reševali?

Hvala

[lina]

Živijo,
a zna kdo rešit 115.nalogo, točke a (rast produkta in njegovo strukturo po uporabi) ter c (če bi se davčna stopnja znižala na 0,15) in d (s čim bi se v navedenem primeru morala ukvarjati gospodarska politika) ?

Prosim prosim

[sunshine]

Živjo,

a mogoče kdo ve odogovor na 61. vprašanje:

Katere institucionalne spremembe v preteklosti določajo položaj slovenskega kmetijstva po vstopu v EU in kako naj bi ta položaj reševali?

Hvala

jst sm to mal po netu poiskala pa kar je povedov na predavanjih:

Že po 2. svetovni vojni so z agrarno reformo nastale družinske kmetije. V 50. letih so se individualne kmetije zamenjale za delovne zadruge, prišlo je do kolektivizacije. Obvezna je bila prodaja kmetijskih produktov. Z nadaljno kmetijsko politiko je začel nastajati nov sloj, in sicer polkmeti. Od osamosvojitve Slovenije je slovensko kmetijstvo nekonkurenčno evropskemu, saj poteka drobljenje kmetij, kar je v nasprotju s trendom sodobnega kmetijstva, za katerega je značilno hitro povečanje kmetijskih posestev.

[sunshine]

Živijo,
a zna kdo rešit 115.nalogo, točke a (rast produkta in njegovo strukturo po uporabi) ter c (če bi se davčna stopnja znižala na 0,15) in d (s čim bi se v navedenem primeru morala ukvarjati gospodarska politika) ?

Prosim prosim

je že ena gor isto sprašvala in maš odgovor zravn

[bajna]

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042357008 mogoče pride v poštev

[don]

a bi dal komu odgovorit na naslednja vprašanja?

1. kako se izračuna neto izvoz?

2. ali je narodnogosp. varčevanje enako narodnogospod. prihranki?

3. a rast realnega in nominalnega GDP se računa na enak način? torej npr. (GDPnom2- GDP nom1) / GDPnom1 ?

4. zakaj ko je za zračunat privatne prihranke se enkrat upošteva T, drugič G al pa D? a ni formula: S= Y-C-G ?

5. 117 vpr.: Model agregatne ponudbe in agregatnega povpraševanja sestavljata dve enačbi. Razloži ju in z
njunimi premiki pojasni gibanja produkcije in cen v narodnem gospodarstvu!

6. Pakt stabilnosti članic EMU vsebuje merila o velikosti javnega dolga, proračunskega primanjkljaja,
obrestih in inflaciji. To so tudi spremenljivke v naslednjih enačbah.
dD = D*(i-r) + PR – dH in dH = (p+r)/v
Vzemimo da je javni dolg 80 odstotkov BDP, da BDP raste po 3 odstotke, da je obrestna mera 6
odstotna, hitrost kroženja primarnega denarja pa 10.
d) Kolikšen mora biti primarni presežek (negativni primanjkljaj), če država želi obdržati nespremenjen
delež javnega dolga, ne da v njegovo finansiranje bi posegala z denarno politiko?
e) Kolikšna bi bila inflacija, če bi namesto primarnega presežka uporabili denarno politiko, to je
povečanje primarnega denarja?

[*bini*]

117. Model agregatne ponudbe in agregatnega povpraševanja sestavljata dve enačbi. Razloži ju in z njunimi premiki pojasni gibanja produkcije in cen v narodnem gospodarstvu!

Funkcija ponudbe:
P = Pe + l*(Y-Yr)
P = P-1 + l*(Y-Yr)

Funkcija povpraševanja:
Y=Y-1+ q*(m - P)
P = m –1/ q*(Y-Yr)
P = m –1/ q*(Y-Y-1)

no tole je copy paste , jasno da nč ne razumm haha joooj ta gsp, polom

a niso privatni prihranki formula : Sp = Yd - C = Y - T - C ( tko sm vidla u eni nalogi - naloga 65 ) - očitno je to enako prihrankom prebivalstava - naloga 68

neto izvoz ---> En = E - U = ( S - Ib ) + ( T - G )
S - prihranki
Ib = bruto investicije
T = davki
G = poraba države

[*bini*]

Živjo,

a mogoče kdo ve odogovor na 61. vprašanje:

Katere institucionalne spremembe v preteklosti določajo položaj slovenskega kmetijstva po vstopu v EU in kako naj bi ta položaj reševali?

Hvala

prvi del uprašanja je isti kt naloga 36 tko da poglej tm odgovor

[IziG]

Hej! A ima mogoce kdo vse najpomembnejše formule kje spisane in bi to tukaj prilepil?? lepo lepo prosim ker sem ze vsa zmesana od teh formul.. Lp in hvala

[*bini*]

DENAR
M0=G+ER+RR (depoziti bank pri CB)
M1=G+DD (depoziti na vpogled-TRR)
M2=M1+ostali SIT depoziti
M3=M2+devizni depoziti
ΔM1=(1+g)/(g+r+e)*ΔM0
M1=(1+g)*DD
g=G/DD
r=RR/DD
e=ER/DD

Realno povp. po den.=mt=Y*k
Trans. povp. po den.=Y/2=Dt=√(A*Y)/2i
D=((n-1)/2n)*y*i-n*A
n=√(i*y)/2A
D=I*(1+i)n-I

NALOGE BS
1. Uravn. kol. denarja v obtoku (politika odprtega trga, kreditiranje bank, določanje st. obv. rezerve, dol. obr. mere) 2. skrb za likvidnost ban. sistema (predpis. obv. rezerve, določanje razmerij med aktivo in pasivo, devizni min.), 3. skrb za spl. likvidnost države do tujine (devizne rezerve) 4. kontrola bank in hranilnic 5. izdaja bankovcev in kov. ter pošiljanje v obtok 6. določa pravila za jamstvo hranilnih vlog 7. opravlja posle za RS
**povečanje kol. deviz -> apreciacija SIT

TEČAJ
Drseči (devizne rezerve, določitev ravnotežnega tečaja, lastna den. politika) ali fiksni (finančna discipl., zaustavljanje inflacije, restriktivna den. pol.)
Realni t.=nomin. t.*(raven cen doma/r.c. v tujini)

GOSPODARSTVO
GDP=Y=C+I+G+E-U
C=a+b*(Y-T)
b=C/Y=povp. nagnj. k troš.
I=a*Yt-1+e*R
U=u*Y
T=t*Y
M=1/(1-g)=1/(1-b+bt)=multipl. G
A=IB-IN
BDP=plače+dobički+amort.
NDP=BDP-A
BNP=BDP+saldo faktorskih pri(od)livov (zaslužki faktorjev v tujini)
NNPT=BNP-A
NNPF=NNPT-posr. davki + subvencije
GDPnom=∑(Qn*Pn)
Eneto=E-U=(S-Ibruto)+(T-G)
C=Y-S
Snarodnog.=S*(T-G)=Ibruto+(E-U)=Ibruto-Ineto
V=GDP/M
Ineto=Ibruto-A
Javna poraba=drž. poraba+soc. transf.+plačila obresti jav. dolga
Razpol. doh. preb.=C+S
T=(T-G)+G
Sprivat=Y-T-C
Sjavni=T-G
Snarodnog.=SJ*SP
Cobb-Doug.=Q=A*Ka*L(1-a)
ΔA/A=ΔP/P-d*(ΔK/K)-(1-d)*(ΔL/L)
rQ=rA+a*rK+(1-a)*rL=prispevek TN
CVP2=D1/i2=nova cena vred. pap.
Δp=p*I
R=ΔP/P=gosp. rast
k=K/P=1/p

IS=LM
IS: Y=C+I+G
LM: Ms=Md
V=Y/ Ms

PRIVATIZACIJA
4 zakoni: Z o last. preoblik. podjetij, Z o denac., Z o zadrugah, stanovanjski Z

PLAČILNA BILANCA SLO
tekoči račun (blagovna menjava-, nefaktorske storitve+, faktorske storitve-, tekoči transferji+) in finančni račun (neposr. naložbe+, nal. v vredn. papirje+, ostale naložbe-, medn. rezerve BS+)

PRORAČ. PRIM.
=davki-javna poraba
primarni prim.=prim. v pror. v tekočem letu (ne upošteva se plačilo obresti za posojila ki krijejo prim. prej. obdob.)
Financiranje: zadolževanje pri CB, zadol. v tujini ali doma, zmanjševanje deviznih rezerv države, prodaja drž. premož. tujcem, tiskanje denarja.
Multipl. izravnanega prorač.=(-b)/(1-g)+1/(1-g)=(1-b)/(1-g)

KOEFICIENTI
Tehn. k.=TK=stroški ene dejavnosti/str. vseh dej.
Ginijev K.=1-2*∫f(x)dx=porazdelitev dohodka med preb. (pri Lorenzovi krivulji)
Kapitalni k.=K/Q=1/P=koliko K je rteba za 1 enoto P
K4 k.=K4=(100*(X1+X2+X3+X4))/∑X=koliko je zunanja menjava centrirana-delež 4 najpom. partnerjev
K. diverzifik.=KD=1-√(∑(Xs/Xs-Xw/Xw)2)=primerja strukturimenjav 2 gospodarstev(2 deleža)
Hirsch. k. koncentr.=H=(√(X/X)2-√1/N)/(1-√1/N)=delež posam. artikla v celotni menjavi
k. odkritih komp. pred.=KOKP=I=delež artiklov v Slo E/delež v svetovni trgovini *100=prim. prednosti pri posam. produktih
Lespereyesov indeks=(∑Q1*P0)/(∑Q0*P0)*100
Keynes. multipl.=mul. drž. izdatkov=KM=1/(1-g)=koliko se poveča ravnotežni P če država porabi vse T
Implic. (Paasche) BDP deflator=(∑Q1*P0/( ∑Q1*P1)*100
Okun=razmerje med rastjo BDP in st. brezp.)
Philips=st. brezp. in inflacija
Krivulja agr. ponudbe=pripravljenost ponudnikov da ponudijo dol. kol. svojih proizvodov po dol. ceni
Okun+Philips+agr. povp.=višja inflacija->manjša brezp.->višja st. rasti BDP=>višja infl.->večja gosp. rast

GOSP. SIST. V YU (kaj, kako, komu, kdaj)
1946-1952: administ. soc.(centraliz. odgovori na vsa 4 vprašanja, gosp. plani, kolektivizacija, racionaliziranje)
1953-1962: administr.-tržni soc. (kaj in kako še decentral., investic. skladi, dualizem cen)
1963-1973: tržni soc. (vsa 4 decentr., reforme 61-nehajo kontrolirati plače, 65-ukinejo invest. sklade; odpravljen dualizem cen)
1974-1988: dogovorni soc. (koncept združevanja dela in sredstev, velika inflacija 40% letno)

SEST. TRANZICIJE
Predpostavke: vzpostavitev pravičnosti, učinkovitejše gospod., demokratičen sistem
Sest: makroekon. stabilizacija (ravnotežje na trgih, zmanjšati kol. denarja v obtoku, liberalizacija cen in uvoza), mikroekon. prestrukturiranje (preusmeriti producente na nove trge, končati prikrito brezp.), privatizacija (iz družbene v zasebno last.)

to sm našla na računalniku, zravn formul je še par stvari napisanih

[Dexter]

no tole je copy paste , jasno da nč ne razumm haha joooj ta gsp, polom

Great minds think alike

Mal (oz. veliko) bo treba taktizirat za v petek.

[sti ;)]

A mi zna mogoče kdo razložit kako se reši 4.naloga?? :O

[zvezdicaxyz]

Empirične analize kažejo visoko povezanost med deležem tujih naložb in zadolženostjo v tujini?
Kako je to mogoče razložiti? Odgovor prosim:))

[Tjasa]

6. Pakt stabilnosti članic EMU vsebuje merila o velikosti javnega dolga, proračunskega primanjkljaja,
obrestih in inflaciji. To so tudi spremenljivke v naslednjih enačbah.
dD = D*(i-r) + PR – dH in dH = (p+r)/v
Vzemimo da je javni dolg 80 odstotkov BDP, da BDP raste po 3 odstotke, da je obrestna mera 6
odstotna, hitrost kroženja primarnega denarja pa 10.
d) Kolikšen mora biti primarni presežek (negativni primanjkljaj), če država želi obdržati nespremenjen
delež javnega dolga, ne da v njegovo finansiranje bi posegala z denarno politiko?
e) Kolikšna bi bila inflacija, če bi namesto primarnega presežka uporabili denarno politiko, to je
povečanje primarnega denarja?


Sej ta naloga zdej ne pride več v poštev,ne??

[Tecka]

6. Pakt stabilnosti članic EMU vsebuje merila o velikosti javnega dolga, proračunskega primanjkljaja,
obrestih in inflaciji. To so tudi spremenljivke v naslednjih enačbah.
dD = D*(i-r) + PR – dH in dH = (p+r)/v
Vzemimo da je javni dolg 80 odstotkov BDP, da BDP raste po 3 odstotke, da je obrestna mera 6
odstotna, hitrost kroženja primarnega denarja pa 10.
d) Kolikšen mora biti primarni presežek (negativni primanjkljaj), če država želi obdržati nespremenjen
delež javnega dolga, ne da v njegovo finansiranje bi posegala z denarno politiko?
e) Kolikšna bi bila inflacija, če bi namesto primarnega presežka uporabili denarno politiko, to je
povečanje primarnega denarja?


Sej ta naloga zdej ne pride več v poštev,ne??

Zakaj pa ne?

[Tjasa]

ups, sm spregledala da je namest 73.naloge zdj ta in da je črtana 139.k je ista... torej pride v poštev,ok

[pisha]

Empirične analize kažejo visoko povezanost med deležem tujih naložb in zadolženostjo v tujini?
Kako je to mogoče razložiti? Odgovor prosim:))

Povezanost je mogoče razložiti z negativnimi »spill-over« učinki neposrednih investicij. Tuje neposredne investicije (TNI) največkrat pomenijo vklapljanje v proizvodne in poslovne sisteme multinacionalk, ki imajo negativne učinke na gospodarsko okolje – odpuščanje zaposlenih, zmanjšuje se povezanost z nacionalnim gospodarstvom (nabava znotraj proizvodne verige multinacionalke, nakupi surovin in materialov pri dobaviteljih v tujini), ustvarjanje monopola, ki zmanjšuje konkurenco in preprečuje nastanek novih domačih podjetji. TNI imajo torej lahko tudi negativne učinke na gospodarsko rast države, kar zmanjšuje razpoložljiv dohodek in BDP – država se mora zadolževati v tujini (prodaja proizvodnih kapacitet posredno povečuje tekoči primankljaj in s tem zadolženost).
Povezanost pa je mogoče razložiti tudi na drugi način in sicer, da tekoči primanjkljaj in zadolženost izsiljujeta prodajo proizvodnih kapacitet tujim investitorjem.

[Tjasa]

Kakšna je bila približna (15% napake so dovoljena meja za pravilnost odgovora) struktura slovenskega bruto domačega produkta po uporabi v letu 2009?

[sunshine]

Kakšna je bila približna (15% napake so dovoljena meja za pravilnost odgovora) struktura slovenskega bruto domačega produkta po uporabi v letu 2009?

jst sm si kr mal zaokrožla, da si lažji zapomnm 55-25-20-70-75 (C-I-G-E-U)

[pisha]

O kakšnih vrednostniih pa govorimo - mrd, miljonih, %?

[Tjasa]

Kakšna je bila približna (15% napake so dovoljena meja za pravilnost odgovora) struktura slovenskega bruto domačega produkta po uporabi v letu 2009?

jst sm si kr mal zaokrožla, da si lažji zapomnm 55-25-20-70-75 (C-I-G-E-U)

Sam tole skup ni 100... :S

[don]

a mogoč ve kdo?

dD = D*(i-r) + PR – dH in dH = (p+r)/v
kjer so: D – javni dolg/BDP, PR – primarni primanjkljaj/BDP, H - primarni denar/BDP
i – obrestna mera, r – gospodarska rast, p – inflacija, v – hitrost kroženja denarja


b) Katerega od elementov v gornjih enačbah ureja denarna in katerega fiskalna politika?.

[*bini*]

Kakšna je bila približna (15% napake so dovoljena meja za pravilnost odgovora) struktura slovenskega bruto domačega produkta po uporabi v letu 2009?

jst sm si kr mal zaokrožla, da si lažji zapomnm 55-25-20-70-75 (C-I-G-E-U)

tale formula je narobe napisana, kr BDP = C+ I + G +E - U , in pol iz teh vrednosti pride po teh stevilkah 95 kar zna bit pa kr ok, glede na to da so zgornje številke zaokrožene

[*bini*]

O kakšnih vrednostniih pa govorimo - mrd, miljonih, %?

to so pomoje procenti napisani