aria napisal/-a:kaj je bistvo pri obremenilni priči?
obremenilna priča je tista ki s svojo izpovedjo obremeni obtoženca, tako da sodišče pretežno opre svojo odločitev na njegovo izpovedjo.
Obremenilni priči sta lahko izvedenec in soobdolženec... kej več pa nevem.
glede izpitnih vprašanj:
1. vsebina pritožbe:navedba sodbe, pritožbeni razlogi, obrazložitev pritožbe, predlog da se sodba deloma ali v celoti razveljavi oz. spremeni, podpis pritožnika
2. naloge: odprava ali poravnava škode, plačilo v javne ali dobrodelne namene, oprava splošno koristnega dela, poravnava preživninske obveznosti
3. pri načelu sorazmernosti v primeru pripora sodišče odloča po naslednjih merilih: 1. ali se zasleduje kak ustavno dopusten cilj 2. PRIMERNOST-ali je pripor primeren za dosego tega cilja, 3. NUJNOST-ali je pripor nujno potreben za dosego tega cilja oz. ali se tega cilja ne bi moglo doseči s kakšnim milejšim ukrepom (npr. hišni pripor, varščina,..), 4. SORAZMERNOST v ožjem smislu-ali je ta cilj pomembnejši od človekovih pravic v katere se posega(v primeru pripora v človekovo svobodo).. neki v tem smislu..
4.Tega nisem najbolj znala, ampak kolikor sm potem v praktikumu zasledila, je bolj podoben akuzatornemu postopku, saj v inkvizitornem sploh ni mogoče izvesti pravice do izvajanja dokazov, medtem ko je v akuzatornem modelu ta pravica popolnoma samoumevna in da inkv. model sploh ne potrebuje dokaznih pravil, ker je tam iskanje resnice v celoti prepuščeno prosti presoji inkvirenta.
domnevnega storilca je mogoče šteti za naslovnika upravičenj od osredotočenja preiskave, vendar pa nekatera procesna jamstva veljajo le v sodnem postopku. to mam jez v vajah napisan
RAZLIČNI TESTI, KI SE JIH SPLAČA UPORABLJATI V ZGODBICI:
1.) Ko gre v zgodbici za potencialen poseg v zasebnost ( npr. nekdo nekomu prisluškuje, ... ), se uporabi TEST PRIČAKOVANE ZASEBNOSTI, s katerim se ugotovi, ali sploh obstaja zasebnost ali ne. Test ima dva dela:
SUBJEKTIVNI - ali je oseba izrazila pričakovanje zasebnosti, torej ali je iz njenega obnašanja razvidno, da je v določeni situaciji pričakovala zasebnost ali ne. Če je odgovor da, se opravi še objektivni del testa.
OBJEKTIVNI - ali je to pričakovanje zasebnosti ( bilo ) družbeno upravičeno.
Če je tudi na to odgovor da, potem smo ugotovili, da je v tem določenem primeru šlo za zasebnost. V tem primeru je potrebno ugotoviti, ali so bili izpolnjeni pogoji za zakonit poseg v zasebnost.
Če se ugotovi, da ni bilo zasebnosti, potem ne more iti za poseg v zasebnost in je dokaz,..., zakonit!
2.) Ko se v zgodbici pojavi prikrit preiskovalni ukrep navideznega odkupa, prejemanja oz. dajanja daril ( 155. člen ZKP ) ali prikrit preiskovalni ukrep tajnega delovanja ( 155.a člen ZKP ), je potrebno preveriti, ali je prišlo do entrapmenta oziroma ali je policija povzročila kriminalno dejavnost. Za to se uporabi TEST IZZIVANJA KRIMINALNE DEJAVNOSTI ( 155/IV. člen ZKP ):
"Pri ugotavljanju ali je bila izzvana kriminalna dejavnost, je potrebno presojati predvsem ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi kaznivega dejanja osebo, ki tovrstnega kaznivega dejanja sicer ne bi bila pripravljena storiti."
Če se ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je kazenski pregon izključen, in se glede tega izreče ZAVRNILNA sodba, NE pa oprostilna sodba.
3.) V primeru, ko se v zgodbici zgodi, da nekdo nekaj izjavi, pove, ... , neki uradni osebi ( npr. kakšnemu davčnemu inšpektorju, socialnemu delavcu v šoli, učitelju, ... ), je potrebno preveriti, ali je ta oseba nastopala v vlogi državnega agenta oziroma ali je potrebno to uradno osebo šteti za "policista". Če se ugotovi, da je potrebno šteti za "policista", potem se izjave, dane tej uradni osebi, štejejo kot izjave, dane policiji. In če je to izjavo dal kasnejši osumljenec, potem se šteje to za izjavo, dano pred pravnim poukom in se izloči...
To, ali se ta oseba šteje za "policista", se ugotovi s TESTOM "URADNE OSEBE". Pri tem se ugotavlja:
( subjektivni del testa ) - ali je ta oseba mislila, da mora/ima pravno dolžnost tej uradni osebi povedati oz. z njo sodelovati
( objektivni del testa ) - če je ta oseba to mislila, ali je (bilo) to mišljenje/prepričanje upravičeno
4.) TEST SORAZMERNOSTI
Gre za ustavni test sorazmernosti, ki ga mora prestati vsako preiskovalno dejanje oziroma vsak poseg v človekove pravice.
1.) Ali se zasleduje kak ustavno dopusten cilj?
2.) PRIMERNOST - Ali je ta poseg primeren za dosego tega cilja oz. ali se s tem posegom lahko uresniči ta cilj?
3.) NUJNOST - Ali je ta poseg nujno potreben za dosego tega cilja oz. ali se tega cilja ne bi moglo doseči z nekim milejšim posegom?
4.) SORAZMERNOST V OŽJEM SMISLU - Ali je ta cilj pomembnejši od človekovih pravic, v katere se posega?
5.) Če se v zgodbici pojavi kakšno nezakonito preiskovalno dejanje ali dokaz, pa se kasneje v zgodbici pojavi še kakšno preiskovalno dejanje/dokaz, za katerega bi se lahko uporabila doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, se uporabi BIFURKATIVNI TEST:
a.) Ali obstaja med prvotno nezakonitostjo in tem spornim preiskovalnim dejanjem/dokazom vzročna zveza SINE QUA NON?
b.) Če je odgovor da, ali je to sporno preiskovalno dejanje/dokaz posledica aktivnega izkoriščanja prvotne nezakonitosti?
Če je tudi na to odgovor da, potem pride do izločitve/ekskluzije.
Seveda pri vsem tem pazite, ali je podana kakšna izjema ( nujnega odkritja, ... ).
Ker se tukaj odvija še najbolj živahna razprava, bom vprašanje zastavil kar tu: Ali je (še vedno) možno pri kazenskem dvojčku, da greš na izpit, izpolniš vprašanja za samo npr. kazensko materialno pravo, procesno pa oddaš prazen list? In ali so kakšne negativne posledice tega, razen pač, da tistega dela dvojčka, ki si ga vrnil praznega nisi opravil? Greš lahko potem na naslednji rok, ali morda dobiš prepoved opravljanja na naslednjem roku?
Hvala za odgovor.
kako je s to reformacijo in peius, velja vedno razen če vloži pritožbo DT ( ker DT lahko vloži pritožbo v korist ali škodo obtoženca ) ? al je še kkšna izjema kjer ta reformacija ne velja ?
reformacija in peius - pravno sredstvo vloženo v korist obtoženca, nemore poslabšati sodne odločbe glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije!
Kar pomeni, da velja za vsakogar, ki lahko vloži pravno sredstvo v korist obsojenca, to so:
-obsojenec
-državni tožilec (..glede na to da lahko vloži pravno sredstvo tudi v korist obsojenca)
-zagovornik
-zakoniti zastopnik
-svojci
V tej smeri razmišlam - utemeljeni razlogi za sum (isto pač kot hišna preiskava itd.), brez odredbe lahko, če je nevarno odlašati, lahko samo z ustno odredbo preiskovalnega sodnika, v 12ih urah morajo pa dobit še pisno odredbo za to. Ampak to tok ugibam, tko da ma ne držat za besedo.
lale napisal/-a:kakšen dokazni standard je potreben za zaseg predmetov? a lahko policisti kar tako zasežejo npr. mobitel, tud če ni odločbe sodišča?
Za zaseg telefona je potrebna pisna odredba sodišča! Dokazni standard ni določen, ampak domnevam na URS!
Lahko se zasežejo na podlagi edikcijske dolžnosti ali pa...
Uradne osebe policije lahko telefon zasežejo brez odredbe za zaseg predmetov če oravljafo funkcijo odkrivanja ali izvršujejo odredbo sodišča, v tem primeru morajo zahtevati naknadno konvalidacijo ukrepa!
prva dva sta bla naštet 5 pogojev za izročitev(zkp. 522) in naštet, kdaj zunaj obravnavni senat ustavi preiskavo.
esejska je blo najprej "obdolženec je dokazno sredstvo", pol si mogu to povezat s a)privilegijem zoper samoobtožbo in b)pravico do zasebnosti, potem pa še kako vpliva načelo iskanja materialne resnice na to, da je dokazno breme na tožilcu. neki tacga
