Izpitna vprašanja

[kleopatra]

ali se v Sloveniji uporablja aguilarjev test (po Spinelli v. US)?

[dragoxxx]

Mislim, da se. Poglej v praktikum, mislim da je ena od odločb Vrhovnega sodišča omenjala to, da se najprej preverja subjektivna zanesljivost informanta, nato pa objektivna, če se ne motim...

[kleopatra]

a mogoče veš katera odločba je to?

[dragoxxx]

praktikum stran 239-sodni nadzor.

[proton]

A mi lahko kdo pove kako se rešuje to zgodbico???? Kako začneš sploh, na kak način pišeš To bi mogl na predavanjih ful več delat, kokr pr KMP ju, ne pa tkole k člouk nima pojma kako naj piše

Prideš na tutorstvo in vidiš!

[Fleurette]

Ja, nismo vsi z Ljubljane in ne mormo izjemoma zarad tega tja in plačvat prevoz pa ne vem kaj še vse.
Sicer pa to ni point, ampak bi lahko že profesorji, asistenti in nevemkaj so že use poskrbel da bi se to reševalo in utrjevalo na vajah tko kokr smo pr KMPju delal.

[dragoxxx]

Če bi za to poskrbeli že nosilci predmeta, potem bi nam s tem omogočili, da čimveč študentov naredi izpit iz KPP-ja. Pri KMP-ju je res da smo veliko vadili zgodbice na vajah, ampak vseeno so zgodbice iz KMP težje kakor pri KPP.

[dragoxxx]

Ali si je potrebno zapomniti tudi stvari, kot so kaj sodišče druge stopnje preizkuša v postopku pritožbe po uradni dolžnosti ter v katerih primerih se zavrže pritožba(383. člen in 369. člen, 2. odstavek)? Ker taki členi te sam zmedejo in zaradi tolko izjem pozabiš druge pomembne stvari. Mislim da se moram piflati posebej za DT, oškodovanca kot tožilca, zasebnega tožilca, kjer je toliko izjem, je bolano! Potem pa na izpitu dobiš vprašanje-procesnopravni položaj DT in zasebnega tožilca. Ne vem, a tle pišeš na splošno, al morš slediti tem zakonskim določbam, ko narekujejo vse te podrobnosti, roke in izjeme?

[Arietida]

Ali si je potrebno zapomniti tudi stvari, kot so kaj sodišče druge stopnje preizkuša v postopku pritožbe po uradni dolžnosti ter v katerih primerih se zavrže pritožba(383. člen in 369. člen, 2. odstavek)? Ker taki členi te sam zmedejo in zaradi tolko izjem pozabiš druge pomembne stvari. Mislim da se moram piflati posebej za DT, oškodovanca kot tožilca, zasebnega tožilca, kjer je toliko izjem, je bolano! Potem pa na izpitu dobiš vprašanje-procesnopravni položaj DT in zasebnega tožilca. Ne vem, a tle pišeš na splošno, al morš slediti tem zakonskim določbam, ko narekujejo vse te podrobnosti, roke in izjeme?

Men se te dva primera, ki si jih omenil, res ne zdita tu mač za zapomnit, predvsem kaj po uradi dolžnosti preverijo. Mislm, to je pa ja kr pomembno.
Bolj so tragikomična vprašanja, ki so se že pojavljala, kot recimo pogoji za zaslišanje prič z videokonferenco ipd.

[dragoxxx]

Bilo bi dobro vpeljati sankcijo tipa: uletiš v kabinet nosilcev predmeta KPP in jim nemudoma postaviš vprašanje, kot je v kolikšnem času mora stranka odgovoriti na pritožbo nasprotne stranke, koliko časa ima na voljo DT, da odloči o odvzetem VD, ki mu ga je posredovala policija, koliko časa od tega na to, pa do tega in od tega in če ti takoj ne odgovori je sankcija prenehanje opravljanja dejavnosti na fakulteti. Stavim, da ne bi vedeli odgovoriti tako hitro na taka vprašanja. Ko mi rečejo prijatelji, da je Pravo sama piflarija, jim poskušam dokazati, da vendarle ni tako, ampak KPP onemogoča tudi taka moja prizadevanja No ja kakorkoli, a kdo ve, a Fišer tud ocenjuje izpite?

[proton]

Ja, nismo vsi z Ljubljane in ne mormo izjemoma zarad tega tja in plačvat prevoz pa ne vem kaj še vse.
Sicer pa to ni point, ampak bi lahko že profesorji, asistenti in nevemkaj so že use poskrbel da bi se to reševalo in utrjevalo na vajah tko kokr smo pr KMPju delal.

saj se v bistvu strinjam s tabo ...

[kleopatra]

a mormo vedet za vsak PPU za katera kazniva dejanja se lahko uporablja (npr.149.a/4, 150/2, 151/2)?

[dragoxxx]

To tudi mene zanima. Samo OK, če je pa TO treba znati....hmm, A SO OSEBE S KAZENSKE KATEDRE SPLOH KDAJ BILE PRI PSIHIATRU????

[kleopatra]

ok, vsaj še nekdo, ki se isto sprašuje kot jaz no, upajva, da nam tega ni treba znat

[Michelle]

Pomoje je PPU sam v zgodbici, kjer pa jih samo prepoznavaš, ni treba komplet vseh naštevat.. Upam

Mene pa tole vprašanje muči.. Razlogi za in proti pravnemu varstvu v primeru posredovanja podatkov o tem, kdaj se kdo koliko časa pogovarja s katero številko

Anyone?

[dragoxxx]

Pomoje je PPU sam v zgodbici, kjer pa jih samo prepoznavaš, ni treba komplet vseh naštevat.. Upam

Mene pa tole vprašanje muči.. Razlogi za in proti pravnemu varstvu v primeru posredovanja podatkov o tem, kdaj se kdo koliko časa pogovarja s katero številko

Anyone?

To moram še mal pogledati, ampak če približno nakažem, kako bi jaz odgovoril:
Pravno varstvo glede klicanih telefonskih številk je odvisno od tega, ali lahko pojem "podatek o klicani tel. številki" uvrstimo v ustavno-ter mednarodnopravno varovano kategorijo človekove zasebnosti. Pri tem moramo biti pozorni, da tak podatek ne pomeni tudi podatka o sami vsebini opravljenega telefonskega razgovora. S tem podatkom se zgolj identificira osebo, ki je klicala in osebo, katera je bila klicana in ker je tak ukrep kvalitatvno različen od ukrepa posredovanja vsebine razgovora, sodna praksa ameriških sodišč zastopa stališče, da podatki o tel. številkah ne uživajo pravnega varstva, oz. ne spadajo v kategorijo komunikacijske zasebnosti, saj prevladuje mnenje, da je posameznik s tem, ko je bil seznanje, da podatke o opravljenem klicu evidentira telefonska centrala, tudi na nek način pristal na tveganje, da bodo ti podatki posredovani policiji. Nasprotno stališče je zavzelo ESČP in tudi naše US(med drugim tudi če ga ne bi, je jurisdikcija ESČP na ozmelju slovenije prisotna), ki je reklo, da so podatki o tel. klicanih številkah sestavni del komunikacijske zasebnosti in s tem uživajo pravno varstvo v smislu ustavnih in zakonskih določb. Ameriška sodišča pravijo predvsem, da posameznik generalno gledano zasebnosti ne pričakuje na klicanih številkah, in da tudi če bi v konkretnem primeru to izkazal, to vendarle ni družbeno upravičeno, ESČP in US pa pravita, da je tako pričakovanje zasebnosti družbeno upravičeno. No upam da nism zgrešil teme, in da je to nekak to:))

[Michelle]

Super napisano! Najlepša hvala

[proton]

a mormo vedet za vsak PPU za katera kazniva dejanja se lahko uporablja (npr.149.a/4, 150/2, 151/2)?

Ne, za katera KD je možno katerega uporabit ni treba vedet. Zelo dobro pa je potrebno znat vsebinski del: kaj vsebuje odredba, zoper koga je lahko uporabi, kdo da predlog, kdo odredbo (različno, če se uporabi tehnična sredstva ...) itd. To ste tudi delali na vajah!

[dragoxxx]

No, vsaj ena dobra novica:)

[Arietida]

Pomoje je PPU sam v zgodbici, kjer pa jih samo prepoznavaš, ni treba komplet vseh naštevat.. Upam

Mene pa tole vprašanje muči.. Razlogi za in proti pravnemu varstvu v primeru posredovanja podatkov o tem, kdaj se kdo koliko časa pogovarja s katero številko

Anyone?

To moram še mal pogledati, ampak če približno nakažem, kako bi jaz odgovoril:
Pravno varstvo glede klicanih telefonskih številk je odvisno od tega, ali lahko pojem "podatek o klicani tel. številki" uvrstimo v ustavno-ter mednarodnopravno varovano kategorijo človekove zasebnosti. Pri tem moramo biti pozorni, da tak podatek ne pomeni tudi podatka o sami vsebini opravljenega telefonskega razgovora. S tem podatkom se zgolj identificira osebo, ki je klicala in osebo, katera je bila klicana in ker je tak ukrep kvalitatvno različen od ukrepa posredovanja vsebine razgovora, sodna praksa ameriških sodišč zastopa stališče, da podatki o tel. številkah ne uživajo pravnega varstva, oz. ne spadajo v kategorijo komunikacijske zasebnosti, saj prevladuje mnenje, da je posameznik s tem, ko je bil seznanje, da podatke o opravljenem klicu evidentira telefonska centrala, tudi na nek način pristal na tveganje, da bodo ti podatki posredovani policiji. Nasprotno stališče je zavzelo ESČP in tudi naše US(med drugim tudi če ga ne bi, je jurisdikcija ESČP na ozmelju slovenije prisotna), ki je reklo, da so podatki o tel. klicanih številkah sestavni del komunikacijske zasebnosti in s tem uživajo pravno varstvo v smislu ustavnih in zakonskih določb. Ameriška sodišča pravijo predvsem, da posameznik generalno gledano zasebnosti ne pričakuje na klicanih številkah, in da tudi če bi v konkretnem primeru to izkazal, to vendarle ni družbeno upravičeno, ESČP in US pa pravita, da je tako pričakovanje zasebnosti družbeno upravičeno. No upam da nism zgrešil teme, in da je to nekak to:))

Še en mičken dodatek: SMITH V. MARYLAND je sodba ZDA,

MALONE V. UK (mensezdi) pa EČSP
 Višje in Vrhovno sodišče sta zavzela stališče, da sme policija v PKP iz zasežene telekomunik. opreme pridobiti v njej shranjene podatke (izpis iz telefonskega spomina) brez sodne odločbe...
 Ustavno sodišče: Na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila. /.../ V teoriji je zastopano stališče, da ni varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezani s komunikacijo.

Navajanje standardov, ki jih je razvilo ESČP (znotraj varstva pravice do družinskega in zasebnega življenja - 8. člen EKČP): podatki o klicanih tel. št. so sestavni del tel. komunikacij. Prepustitev teh podatkov policiji brez pristanka naročnika pomeni poseg v 8. člen EKČP.

Tudi naše Ust. sodišče sklenilo, da je treba predmet varstva komunikacijske zasebnosti razlagati širše, tako da vključuje tudi tiste podatke o tel. klicih, ki so sestavni del komunikacije. Podatke, ki so razvidni iz zapisa telefonskega spomina, je treba glede na njihovo naravo obravnavati kot sestavni del komunikacijske zasebnosti.
Zato: kršitev 37. člena URS.

[Arietida]

Pomoje je PPU sam v zgodbici, kjer pa jih samo prepoznavaš, ni treba komplet vseh naštevat.. Upam

Mene pa tole vprašanje muči.. Razlogi za in proti pravnemu varstvu v primeru posredovanja podatkov o tem, kdaj se kdo koliko časa pogovarja s katero številko

Anyone?

To moram še mal pogledati, ampak če približno nakažem, kako bi jaz odgovoril:
Pravno varstvo glede klicanih telefonskih številk je odvisno od tega, ali lahko pojem "podatek o klicani tel. številki" uvrstimo v ustavno-ter mednarodnopravno varovano kategorijo človekove zasebnosti. Pri tem moramo biti pozorni, da tak podatek ne pomeni tudi podatka o sami vsebini opravljenega telefonskega razgovora. S tem podatkom se zgolj identificira osebo, ki je klicala in osebo, katera je bila klicana in ker je tak ukrep kvalitatvno različen od ukrepa posredovanja vsebine razgovora, sodna praksa ameriških sodišč zastopa stališče, da podatki o tel. številkah ne uživajo pravnega varstva, oz. ne spadajo v kategorijo komunikacijske zasebnosti, saj prevladuje mnenje, da je posameznik s tem, ko je bil seznanje, da podatke o opravljenem klicu evidentira telefonska centrala, tudi na nek način pristal na tveganje, da bodo ti podatki posredovani policiji. Nasprotno stališče je zavzelo ESČP in tudi naše US(med drugim tudi če ga ne bi, je jurisdikcija ESČP na ozmelju slovenije prisotna), ki je reklo, da so podatki o tel. klicanih številkah sestavni del komunikacijske zasebnosti in s tem uživajo pravno varstvo v smislu ustavnih in zakonskih določb. Ameriška sodišča pravijo predvsem, da posameznik generalno gledano zasebnosti ne pričakuje na klicanih številkah, in da tudi če bi v konkretnem primeru to izkazal, to vendarle ni družbeno upravičeno, ESČP in US pa pravita, da je tako pričakovanje zasebnosti družbeno upravičeno. No upam da nism zgrešil teme, in da je to nekak to:))

Še en mičken dodatek: SMITH V. MARYLAND je sodba ZDA,

MALONE V. UK (mensezdi) pa EČSP
 Višje in Vrhovno sodišče sta zavzela stališče, da sme policija v PKP iz zasežene telekomunik. opreme pridobiti v njej shranjene podatke (izpis iz telefonskega spomina) brez sodne odločbe...
 Ustavno sodišče: Na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila. /.../ V teoriji je zastopano stališče, da ni varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezani s komunikacijo.

Navajanje standardov, ki jih je razvilo ESČP (znotraj varstva pravice do družinskega in zasebnega življenja - 8. člen EKČP): podatki o klicanih tel. št. so sestavni del tel. komunikacij. Prepustitev teh podatkov policiji brez pristanka naročnika pomeni poseg v 8. člen EKČP.

Tudi naše Ust. sodišče sklenilo, da je treba predmet varstva komunikacijske zasebnosti razlagati širše, tako da vključuje tudi tiste podatke o tel. klicih, ki so sestavni del komunikacije. Podatke, ki so razvidni iz zapisa telefonskega spomina, je treba glede na njihovo naravo obravnavati kot sestavni del komunikacijske zasebnosti.
Zato: kršitev 37. člena URS.

[dragoxxx]

Kaj je s to pravico na glasu? Kok js razumem, je to sestavni vidik zasebnosti in je vselej kršena ta pravica, če prizadeta oseba ne privoli v to, da se njen pogovor snema. Taka razlaga US pa je potem v nasprotju z naravo PPU-jev, saj bi morali vsi udeleženci pogovora dati privolitev v snemanje pogovora-al sm js narobe razumel to odločbo? V njej vidim le, da US nonstop zagovarja, da brez privolitve vseh udeležencev pogovora se ne sme pogovora snemati?

[Fleurette]

Sicer sm že uprašala ampak bom še enkrat..a ma kdo za poslat ( dam meil na ZS) powerpointe k jih je tratnikova objaula na ŠIS ker jaz nimam useh Nism jih vidla oz. dobila na šisu takrat ko je rekla da bo objaula.

prosim, hvala.

[kleopatra]

Kaj je s to pravico na glasu? Kok js razumem, je to sestavni vidik zasebnosti in je vselej kršena ta pravica, če prizadeta oseba ne privoli v to, da se njen pogovor snema.

men tud to ni čist jasno: kdaj privolitev, kdaj ne, kdaj ekskluzija, kdaj ne...mogoče proton ve?

[dragoxxx]

Ker ta sodba ustavnega sodišča o pravici na glasu se je nanašala na civilno zadevo glede neke prodaje neke nepremičnine, boo. Skratka, edino če glede te odločbe moramo vedeti to, da je pravica na glasu bistveni del posameznikove osebnosti, s katero udejanja svojo pravico do svobode osebnosti ter da je kot taka varovana v sklopu kategorije komunikacijske zasebnosti. Prav zaradi tega mora biti osebi omogočeno, da samostojno odloči, ali ter kdo bo bil pooblaščen poslušati oz. snemati njen pogovor s sogovornikom in v kakšnem obsegu. Če osebi taka možnost ni dana, je to kršitev 37. člena URS in ima za posledico predvidene sankcije-od materialnopravne odgovornosti storilca, ki je neupravičeno prisluškoval, odgovornosti za nepremoženjsko škodo pa vse do procesnopravnih sankcij, kot je ekskluzija dokazov. Izjemoma je zaradi določenih dolžnosti države varovati ustavne pravice posameznika v sklopu odkrivnja in preprečevanja aktivnosti organiziranega kriminala dopustno omejiti pravico na glasu pod splošnimi pogoji omejevanja pravice do zasebnosti iz 2. odst. 37. člena URS. Če to ne bi bilo možno, potem tudi izvrševanja omenjene ustavne dolžnosti države prek PPU-jev ne bi bilo.
Edin če je tko mišljeno, ampak vseeno naj še proton pove