Izpitna vprašanja

[dragoxxx]

iz knjige točno ne razumem, če je pri privolitvi oškodovanca določeno z leti kdaj je oseba privolitveno sposobna, ali se upošteva naravna razsodnost in se sposobnost presoja glede na konkretni primer??

Ta druga rešit je uveljavljena. Čeprav pri nekaterih inkriminacijah(173. člen) že zakonodajalec sam pove, kdo je lahko privolitveno sposoben.

[*sončna*]

živjo, nevem, če vpr. glih spada pod to temo, sam me zanima, če ve kdo za kkšno fajn literaturo za posebni del? hvala lp

[dragoxxx]

živjo, nevem, če vpr. glih spada pod to temo, sam me zanima, če ve kdo za kkšno fajn literaturo za posebni del? hvala lp

Hmm...edino, za kar vem, je Komentar posebnega dela KZ-94(ta novga ni še zuni). Jaz ga imam , ampak mi nič ne pomaga, ker je preveč balasta notri in je izguba časa. Da pa bi knjiga prav za posebni del obstajala, ne verjamem. V takem primeru bi veliko več folka nardilo ta izpit:)

[Fleurette]

A mogoče kdo ve, kako v primerih razlikovat odnos subsidiarnosti pri idealnem navideznem steku pa sestavljeno kd in nekaznivo predhodno ravnanje pri realnem navideznem steku?
Men je namreč to troje vse eno in isto

[dragoxxx]

Nekaznivo predhodno ravnanje je enak institut kakor odnos subsidiarnosti, le da se slednji uporabi v primerih, kadar sta dejanji, ki sta v odnosu primarno-subsidiarno, krajevno in časovno hkratni ali vsaj povezani(navidezni IDEALNI stek), medtem ko dejanje, ki je v razmerju do drugega nekaznivo predhodno dejanje, prostorsko in časovno ni tako neposredno povezano z drugim KD, zato sta v navideznem REALNEM steku. Sestavljeno KD je pa KD, ki ponavadi varuje več dobrin v okviru iste inkriminacije(primer ropa) in pomeni, da je že zakonodajalec v zakonu predvidel določena, sicer samostojno inkriminirana dejanja, kot navidezni realni stek in ustvaril posebno KD-sestavljeno KD. V primeru sestavljenega KD pa bi lahko rekli, da gre tudi za odnos specialnosti, saj je celotno sestavljeno KD v primerjavi z KD, ki ga sestavljajo, samo po sebi specialnejše in zato prevlada. Primer : Rop je sestavljen iz KD prisiljenja in tatvine in v razmerju do teh dveh KD je specialnejši, zato prevlada; v primeru da sta ti dve KD v steku, vedno gre za navidezni že zaradi volje zakonodajalca. Nekomu bi se zdelo, da je prisiljenje predhodna faza tatvine, vendar ni res, saj bi v tem primeru celo šlo za pravi idealni ali celo realni stek zaradi varstva različnih pravnih dobrin, vendar, kot rečeno, za to ne gre, ker je že zakonodajalec predvidel, da je tak stek navidezen.

[good_luck]

Nekaj nejasnosti:
1.Opustitvena udeležba v ožjem smislu pri malomarnostnih kaznivih dejanjih:
a) so mogoča, ker _______________________________
b) niso mogoča, ker je udeležba v ožjem smislu mogoča le pri naklepnih KD? Je tak odgovor prav?
2.A prehitro vozi, zbije enega, ki se mu vrže pred avto in povzroči hudo tel.poškodbo, izvedenec pravi, da bi bila posledica enaka, tudi če bi vozil s primerno hitrostjo. Ali A odgovarja? Ne, ker ni vzročne zveze?
3.Privolitev oškodovanca ni omejena glede na leta, ane?

[Fleurette]

2. ja tako je, ni vzročne zveze.
3. Ne, edin pri spolnih deliktih velja da oseba pod 15 ni sposobna dat privolitev.

[dragoxxx]

Opustitvena udeležba v ožjem smislu pri malomarnostnih KD? Ja, pomoč in napeljevanje sta po volji zakona kazniva le v primeru naklepnih deliktov, ker pa so malomarnostna KD poseben tip deliktov, ki ga ni mogoče izvršiti z naklepom, izhaja logičen sklep, da pomoč in udeležba pri teh deliktih nista mogoča. Upam da ni zukaj spet kaka teoretična zabloda:(

[dragoxxx]

P.S. Poleg tega pa napeljevanje ni mogoče v opustitvi. Vsaj jaz si ga ne zamišljam...

[Fleurette]

P.S. Poleg tega pa napeljevanje ni mogoče v opustitvi. Vsaj jaz si ga ne zamišljam...

ja jz sm lih prej to u učbeniku nekje brala da opustitev pri napeljevanju pa pomoči sploh ni mogoča sam sm zdej iskala pa ne najdem
k najdem napišem kje to piše

[dragoxxx]

Pri pomoči je možna, ker je možna opustitvena pomoč, napeljevanje pa ni možno, sedaj sem se spomnil, da piše v knjigi

[Fleurette]

aha, str 334 : napeljevanje je edina oblika udeležbe, ki ne prenese neprave opustitvene izvršitvene oblike

[good_luck]

Obema hvala za razjasnitev

Še nekaj :A je nagovoril Bja naj izvrši rop. Kasneje se je tega zbal in je začel prigovarjati Bju naj tega ne stori. B, ki se je odločil, je KD kjub temu izvršil.
B: odgovarja za rop, A za uspelo napeljevanje k ropu.
To mi je vse jasno, sam eni so argumentirali glede prostovoljnega odstopa:Ga ni, ker bi moral A aktivno preprečiti nastanek posledice; sam jst bi rekla tko: Prostovolj. odstopa ni, ker je KD dokončano(saj eden izmed pogojev obstoja p.odstopa je tudi,da dejanje ni dokončano).
mogoče kompliciram, ampak pr nas je ključna argumentacija

[dragoxxx]

Načeloma se strinjam s tabo,ampak vzemiva tole situacijo: A hoče oropati banko in začne izvrševati to KD tako, da razbije šipo in vstopi v banko, nato pa ugotovi, da je blagajna zaprta s šifro, katero ne pozna, A ves živčen odide domov. Tuakj bi, na podlagi tvojega mnenja, lahko rekli, da je podan prostovoljni odstop, ker KD ni bilo dokončano:) Kar pa ni res, saj je A odstopil od dokončanja zaradi objektivnih razlogov, ne pa po lastni volji. Zatorej je bolje reči, da v tistem primeru ni PO ker A ni preprečil uresničitev KD B-ju.

[good_luck]

Očitno je najboljše naštevat kar vse argumente proti prostovoljnemnu odstopu, saj konec koncev so vsi pravilni

[dragoxxx]

[zvezdicaxyz]

nujno potrebujem nasvet glede odgovarjanja na teoretična vprašanja in argumentiranja zgodbice, saj mi to povzroča največ težav ker ne vem kaj profesorji pričakujejo v odgovoru. a naj kr napišeš vse kar veš o tisti stvari, katere besede oz. izrazi so tisti k jih hočejo slišati.
pri zgodbici k začneš s tistim a je s tem ko je ustrelil Bja izponil znake kd umora... a moreš vedno napisati če je podan kateri institut izključitve protipravnosti, čeprav ni. pa če je npr silobran potem moreš napisati pogoje k si izpolnjeni da je silobran. pa potem pri elementih krivde, če je npr naklep moreš pisati tiste voljne in zavestne sestavine, al pa če je sostorilstvo je dovolj da napišeš v sostorilstvu al moreš napisati zaka je sostorilstvo.
sprašujem to zato ker ni veliko časa in če pri vsakem k.d to pišeš gre zelo veliko časa.
vglavnem dobrodošel je vsak nasvet glede reševanja izpita, tut če je kaj na zadnjem predavanju al pa vajah kdo kaj omenil... tnx

[dragoxxx]

Takole bi jaz pisal(dajem nek hipotetičen primer):
S tem, ko je A vdrl v trgovino , razbil blagajno ter nato zaradi alarma zbežal , je izpolnil zakonske znake KD vlomne tatvine po 205/I v zvezi z 34/I. Za poskus gre zato, ker dejanje vlomne tatvine ni bilo dokončano(PP v smislu odtujitve blaganjiškega denarja ni bila uresničena). V tem primeru PO ne pride v poštev, ker A ni odnehal po lastni volji, ampak zaradi objektivnih, izven njegove moči delujočih razlogov. V tem primer se ti pojavljajo institut poskusa in PO in če tako napišeš je pomoje dovolj(ni treba sedaj pisati na dolgo in široko zakaj je to poskus v smislu da je izpolnjen objektivni in subjektivni kriterij, ker to vzame čas). Na splošno če imaš kak institut, ki se kaže kot relevanten, napiši bistvene stvari o njemu. Če imaš sosotorilstvo, napiši zakaj je sosotorilstvo(na kratko), če imaš silobran, napiši ali so izpolnjeni njegovi pogoji, če imaš sum o prištevnosti, na kratko navedeš biološke in psihološke pogoje , ki izključujejo prištevnost, itd. Skratka, pisati je treba pomoje kratko, ampak jedrnato(zajeti v kratkih stavkih bistvo instituta). To je odlika dobre argumentacije(ki bi jo morali podrobneje študirati v okviru UVP-ja, ampak ne bom še enkrat omenjal, da UVP daje poudarke na popolnoma nepomembnih stvareh tipa antične koncepcije države, itd.) Bistvene lastnosti argumentacije nas učite, smešni ljudje!!!!

[zvezdicaxyz]

tnx za odgovor, se pa popolnoma strinajam s tabo vse bi mogli znat pokazal nam pa noben ni...) tak je naš fax

[zvezdicaxyz]

Naj mi nekdo razloži steke kd, ampak ne teorijo kak jih prepoznat v praksi... tnx

[Fleurette]

Uf ja, jz teh stekou tud ne kapiram, mislm kako v zgodbici veš kater stek je :S

[dragoxxx]

Imate razloženo par postov nazaj:)
V praksi? Haha, v praksi tožilci sploh stekov ne delajo, sam nabasajo kaj se jim zdi da je osumljeni izvršil, sodišče pa potem modificira obtožnico in itak obtoži sam za eno KD(tudi če se pojavijo steki, sodniki kr neki zbluzijo in se sklicujejo na določbe KZ-1, čeprav nima smisla)

[blabla]

sankcije pridejo v poštev? kaj se največkrat pojavi v izpitih?

[dragoxxx]

A mi lahko kdo pove, zakaj sem jaz zasledil v teh temi nekje, da je zmota o osebi pri nepravih opustitvah zmota, ki preide v dejansko zmoto?? Logično je, da če imamo naklepno KD, izvršeno v nepravi opustitvi, opustitelj pa je bil v zmoti glede identitete osebe, taka zmota, kakor pri storitvah, nima učinkov. Če pa imamo starša, ki leži na plaži, medtem pa se njegov otrok utaplja in se utopi, bi mu objektivno lahko očitali KD po 118/I v nepravi opustitvi. Če recimo nato oče trdi, da je on BIL PREPRIČAN, da tisto ni njegov otrok, a je mogoče tle kaka povezava z zmoto o osebi? Jaz bi mu tukaj očital malomarnost(malomarno ni prepoznal okoliščin, iz katerih izvira njegova garantna dolžnost, tj. ni preveril, ali je utapljajoči se otrok njegov) in 118/I, če pa se ugotovi, da ni niti nezavestne malomarnosti, potem ni KD-saj tukaj mi ni logično, da bi rekli, da je bil v zmoti o osebi, ki je prešla v dejansko zmoto v ožjem smislu???? Nekak je zmota o osebi pomoje usmerjena zgolj na naklepna KD?

[good_luck]

Jst lahko pomagam le tako, da citiram, kar imam zapisano glede tega:
Oseba A ravna z naklepom, da kot garant opusti svojo dolžnost:garantna dolžnost je del biti inkriminacije, zato gre za dejansko zmoto v ožjem smislu