Pravnica.net

Omejitev prenosa imenskih delnic v d.d.?

nejcs napisal/-a:Omejitev prenosa imenskih delnic v d.d.?

236. člen
(prenos imenskih delnic)
(1) Imenske delnice se prenašajo z indosamentom. Za indosament se smiselno uporabljajo predpisi o menici. Za prenos imenskih delnic, izdanih v nematerializirani obliki, velja posebni zakon.
(2) Statut lahko omeji prenosljivost imenskih delnic tako, da v skladu s tem zakonom določi, da je za prenos potrebno dovoljenje družbe (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za prenos delnic). O dovoljenju za prenos delnic odloča poslovodstvo družbe. Statut lahko določi, da o dovoljenju za prenos delnic odloča nadzorni svet družbe ali skupščina.
(3) Če se imenska delnica prenese na drugega, je treba prenos prijaviti družbi in dokazati prenos. Družba zaznamuje prenos v delniški knjigi.
(4) Določbe tega člena veljajo tudi za začasnice.

nejcs napisal/-a:Hvala za odgovore! Kaj je mišljen pod posrednimi omejitvami?

posredne/indirektne omejitve - omejitev konkurence je samo posledica sklenjenga sporazuma, ne pa njegov namen.

nasprotje od tega je direktno omejevanje konkurence kjer udeleženci sklenejo sporazum, ker želijo z njim omejiti konkurenco, namen sporazuma je omejevanje konkurence.

nejcs napisal/-a:Kaj so to vzajemno povezane družbe?

kr iz skripte

III. VZAJEMNO KAPITALSKO POVEZANE DRUŽBE
531 ZGD-1: Vzajemno kapitalsko povezane družbe so povezane družbe, ki niso v razmerju podrejenosti in nimajo enotnega vodstva, temveč so povezane tako, da vsaki družbi pripada več kot 25% delnic druge družbe.
Na podlagi kapitalske udeležbe ne more nobena družba pridobiti položaja odvisne družbe, ker druga drugo kapitalsko obvladujejo.
Medsebojna kapitalska udeležba je lahko:
1. enostavna – nobena družba izmed povezanih družb nima večine v drugi družbi,
2. kvalificirana – vzajemno povezane družbe se obvladujejo na podlagi večinskih deležev.
O vsaki spremembi deleža se morajo družbe obvestiti.
Članske pravice so omejene. Družba lahko v drugi uresničuje glasovalne pravice v drugi do največ 25% njenega deleža, četudi ji pripada večji delež.

Statutarne omejitve zakonitega zastopanja v d.o.o.?

Delitev dobička in izgube v d.n.o.?

nejcs napisal/-a:Delitev dobička in izgube v d.n.o.?

95. člen (razdelitev dobička in izgube)
(1) Od dobička pripada vsakemu družbeniku najprej delež v višini 5% njegovega kapitalskega deleža. Če dobiček tega ne omogoča, se deleži ustrezno znižajo.
(2) Pri izračunu deleža dobička, ki družbeniku pripada v skladu s prejšnjim odstavkom, se plačila, ki jih je družbenik vplačal med poslovnim letom kot vložke, upoštevajo v sorazmerju s časom, ki je potekel od vplačil. Če je družbenik med poslovnim letom dvignil denar iz svojega kapitalskega deleža, se upoštevajo zmanjšani zneski v sorazmerju s časom, ki je potekel od dviga.
(3) Delež dobička, ki presega v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena izračunane deleže dobička, in izguba v poslovnem letu se razdelita med družbenike po enakih delih.

nejcs napisal/-a:Statutarne omejitve zakonitega zastopanja v d.o.o.?

32. člen (zastopanje družbe)
(1) Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).
(2) Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

35. člen (obseg prokure)
(1) Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.
(2) Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.


Statutarne omejitve nimajo učinka za 3. osebo - načelo varnosti pravnega prometa ( zastopnik lahko opravlja vsa dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe ). Izjema velja za skupinsko zastopanje - voljo morajo izjaviti vsi zastopniki skupno/sporazumno - če eden od njih ravna na lasten račun, samostojno in neodvisno od volje dugih je tak pravni posel izpodbojen s strani družbe.
Statutarne omejitve imajo učinek samo za notranja razmerja med družbeniki - odškodninsko odgovorni.
npr. če prokurist sklene pogodbo, ki je po sklepu o podelitvi prokure ne bi smel, je pogodba vedno veljavna ( med družbo in 3. osebo ). je pa tak prokurist odškodninsko odgovoren družbi.

res si zakon, bini!

a bi loh js kje v tvoji bližini sedeu na izpitu? he he he ))

hehe ej sj jst to use kar odgovorim ti kr copy paste iz zakona al pa iz skripte dam, tko da ne znam tko briljantno kot ti mislš

izpit 4.1.2011

1.) naštej načela firmskega prava
2.) delitev dobička v d.n.o.
3.) razrešnica
4.) plenilske cene
5.) upravni odbor v d.d. - ureditev v ZGD-1
6.) necenovne zlorabe prevladujočega položaja
7.) korektivni ukrepi
8.) gospodarsko interesno združenje - ureditev v ZGD-1 in kje ga najdemo v ZPOmK-1
9.) metoda določanja stvarnega trga
10.) elementi premijskega posla

IZPIT JUNIJ 2011

1.) Tržni delež in tržna moč!
2.) Odpoklic uprave d.d. in razrešnica!
3.) Odgovornost d.n.o. za obkroževat!
4.) Iztisnitev manjšinjskih delničarjev!
5.) Suženjska reklama!
6.) Nelojalna konkurenca in dobri poslovni običaji v 13.členu ZVK?
7.) Poročilo o stvarnih vložkih v d.o.o.
8.) Kriteriji za presojo konkurence?
9.) Opiši postopek pripojitve!
10.) Skupinske izjeme!

Živjo!

Odločam se a nej grem zviševat oceno pri gospodarskem pravu al ne, tko da mam par vprašanj, glede na to, da je že par let minilo od takrt, k sm jst delala izpit
Po čem se je zdej treba to učit? Kakšna nova skripta (ko sem jaz delala, je bilo vse zastarelo)? Kakšna normalna knjiga? Predavanja/vaje? Karkoli?

No, pa kakršenkoli drug podatek o tem bi mi tut koristil! Najlepša hvala!

Zdravo, imam eno vprašanje, in sicer v predstavitvi tega predmeta na strani pf piše, da gre pri tem predmetu za pisni izpit z možnostjo ustnega zagovora, zdaj me pa zanima kaj naj bi ta "možnost ustnega zagovora" pomenila? A je to isto kot pri Pravu in ekonomiki EU, ko si lahko ekonomski del zviševal na ustnem, če si hotel?

Hvala, lp

g. Podobnik je dejal, da tega zelo verjetno ne bo, ker so imeli slabe izkušnje z ustnimi izpiti in se hočejo od tega čim dalj distancirati...

Zanima me kako je s kolokvijem za Gospodarsko pravo, je res vreden 10% in ali se potem % prištejejo k izpitu?

Sta Grilc in Juhart kdaj rekla, da je to res?

ja res je. Če maš kolokvij 0 točk in na izpitu pol rešš use 100% ( sicer ta situacija da maš najrpi 0 pol pa 100 % po moje ni realna ) lahko dobiš največ oceno 9.

Jaz bi tukaj imel zopet zelo kriičen odnos do dekana in do faksa! Take hinavščine pa nisem nikjer videl. Prof. Grilc mi pred prazniki osebno izjavi, da kolokivj nima nobenih učinkov in da je važna le udeležba, ta teden pa pove, da ima učinke v zgoraj opisanem pomenu. Milsim idiotsko.....
p.s. Fleurette, mogoča je ta situacija, če se recmo za kolokivj nič ne učiš, ker nimaš cajta, pol se pa za izpit ornk naučiš in rešiš vse 100%

Ma vem, sm po moje nekdo k je sposobn oz tok prizadeven da reši izpit 100% ne bo meu tazga odnosa do faxa da se pa za en kolokvij ne bi učiu pač mal vrjetno.

Mene zanima kako bo zgledou ta kolokvij, u bistvu kakšna uprašanja postavljata Juhart in Grilc men se res ne sanja kaj bi lahko blo noter.

Hehe verjemi, sam sem tak primer

zanima me katera poglavja smo jemali pri grilcu poleg nelojalne konkurence?

Živjo! Eno vprašanje: Koliko je izpit iz gosp. prava težak? Zanima me, koliko časa se porabi za to, ne ciljam na visoke ocene, dovolj bo 6,7...Maja imam en izpit, do takrat pa mi ostaja (od marca) nekaj časa in bi rad "stisnil" še kakšen izpit...recimo da imam tri tedne časa..je dovolj za ta izpit? Odločam se med gosp. pravom in delovnim...priporočila?

mogoče rahlo butasto vpr., ampak vseen: kakšna je TOČNO razlika med gospodarskim pravom, gospodarskim statusnim pravom, korporacijskim pravom in tržnim pravom??

Po čem se boste učili ta predmet? Sem videla, da mata Grilc in Juhart objavljene slajde u šisu, a to je dovolj?