Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

[Urši]

Ali mi zna mogoče kdo odgovoriti na 2 vprašanji iz teh zadnjih vaj? In sicer v katerih Odlomkih najdemo oficialno maksimo in inkvizicijsko maksimo? Vem kaj naj bi to bilo ampak odlomkov nisem našla.

[carko32]

Oficialno najdemo v Ljubljanskem malefičnem redu.. čisto zadnji del.. fol. 5 s tem mislim..

inkvizicijsko maksimo pa najdemo v ljubljanskem malefičnem redu, to je pa fol. 3v.. da naj se mu odreže jezik in oba prsta s katerima je prisegel..

to sem jaz našel in to je včeraj na vajah potrdil profesor Simič..

[Urši]

Mene pa tale fol 3v bolj spominja na odsevno načelo

[LeeLoo]

kaj je fol.3v?

[Pika91]

Oficialno najdemo v Ljubljanskem malefičnem redu.. čisto zadnji del.. fol. 5 s tem mislim..

inkvizicijsko maksimo pa najdemo v ljubljanskem malefičnem redu, to je pa fol. 3v.. da naj se mu odreže jezik in oba prsta s katerima je prisegel..

to sem jaz našel in to je včeraj na vajah potrdil profesor Simič..

A ni inkvizicijska maksima to, da je sodnik tudi preiskovalec in tozilec?

[cupcakex3]

Fol 3v. se nahaja v knjigi na str. 205 in je napisano v oklepaju

mene zanima, kako zgleda ustni izpit..kaj oni popravljajo izpit pred teboj?

Inkvizicijsko nacelo: v preiskavi (inkviziciji) je bil sodnik obenem preiskovalec in praviloma tudi tozilec. Sodnik tako ni bil nepristranski, aktivno je sodeloval na eni strani in na drugi strani pa je sam dolocil kako bo vrednotil dokaze.

[carko32]

Mene pa tale fol 3v bolj spominja na odsevno načelo

Se oproščam.. napačno sme gledal.. seveda imaš prav.. je odsevno načelo..

Inkvizicijska je pa potem verjetno fol. 2v.. ker tam piše, da sodnik zasliši ali drugače obravnava, sodnik razišče ipd. torej je vpleten v preiskavo.. bom pa zjutraj, ko bom bolj spočit, še enkrat prebral, pa sporočim kaj sem našel:)

[Portia]

Zdravo! za tiste ki ste hodil na predavanja - je blo kej izrecno omenjeno, da ne pride v poštev za izpit? kakše srbske ustave al pa kej, tko k so mel prejšna leta?
pa še to - a mi lahko nekdo razloži kaj je komorno premoženje in povezavo s komornim davkom;
a prav razumem, da je to premoženje deželnega kneza, ( ali je ˝deželnoknežje˝ premoženje kokr je navedeno u Vilfanu mišljeno v drugačnem smislu? ) in da sem spadajo rudniki, mesta itd.? če je to prav, u čem je pol logika da je deželni knez na to premoženje določil komorni davek? zmedenaa

[Portia]

.. pa še to : v kakšnem smislu je pri Programu zedinjene Slo mišljeno razbitje historičnih dežel? a da bi se delitev na Koroško, Kranjsko, Štajersko in Goriško ukinla in bi se to povezal v enotno ozemlje?

[Alan Shore]

Portia, dvakrat ja, za obe vprašanji, ki si ju postavla, si pravilno razumela. Kar pa se tiče komornega davka pa je kokr js razumem dokaj logično, da so ljudje, ki so živeli na komornem posestvu bili pod deželnoknežjo oblastjo in so pač njemu plačevali davke, tako kod so drugi podložniki plačevali svojim zemljiškim gospodom

[dragoxxx]

Zdravo! za tiste ki ste hodil na predavanja - je blo kej izrecno omenjeno, da ne pride v poštev za izpit? kakše srbske ustave al pa kej, tko k so mel prejšna leta?
pa še to - a mi lahko nekdo razloži kaj je komorno premoženje in povezavo s komornim davkom;
a prav razumem, da je to premoženje deželnega kneza, ( ali je ˝deželnoknežje˝ premoženje kokr je navedeno u Vilfanu mišljeno v drugačnem smislu? ) in da sem spadajo rudniki, mesta itd.? če je to prav, u čem je pol logika da je deželni knez na to premoženje določil komorni davek? zmedenaa

Jah, gospod deželni knez si je hotel na vsak način zagotoviti neodvisen in nadrejeni položaj nad plemstvom, med drugim tudi s tem, da je pridobival razna finančna sredstva, ki so mu nudila ustrezno podlago za POSTOPNO(!) uveljavljanje njegove moči nasproti plemstvu. Tudi komorni davek, ki so ga plačevali prebivalci deželnoknežjih mest in vse osebe, povezane s komornim premoženjem, je oblika takega kopičenja moči in utrditve položaja. Prav v času monarhično-stanovskega dualizma je vladala nekakšna napetost med monarhom in plemstvom, ko niti eden niti drugi nista imela prevladujoči položaj in sta na vse možne načine skušala pridobiti večjo moč, kar je na koncu rezultiralo v zmagi monarha(absolutizmu 18. stoletja).

[ŽeSpetJst]

mene pa zanima, v kolkem času so ponavadi ustni pri zgodovini?

[denny.crane]

mene pa zanima, v kolkem času so ponavadi ustni pri zgodovini?

Ustni izpiti se začnejo ponavadi že naslednji dan. Gre pa po abecedi (ponavadi).

[Urši]

Mi lahko prosim nekdo po "domače" razloži meddeželne organe on organe na stopnji dežele v absolutizmu? Mam manjše probleme z razumevanjem gospoda Vilfana

[Kleyca]

Zdravo! Jaz imam pa nekaj vprašanj, ki sem jih najdla v simičevih testih. Se vnaprej vsem zahvaljujem za odgovore.
1. »…našega zvestega, dragega župana, sodnika in sveta mesta Ljubljane, kot vladajoči gospod in deželni knez…« Kaj je bila funkcija organov, ki jih našteva odlomek v začetku novega veka(ta vprašanje znam)?Kateri med njimi niso bili avtonomni? Koga je takrat še označeval izraz župan ? V čem je posebnost sodnika?
2.Kaj je dežela od 14.st. naprej in v čem se razlikuje od dežele od srede 19.st? V čem je pomen dežel v slovenski zgodovini?
3.Kako so Franki upravno preuredili politično tvorbo iz zgornjega odlomka, kdo je vodil take enote in kdo jih je pri tem nadzoroval?(zgornji odlomek govori o prošnji Slovanov naj jim Bavarci pošlejo Gorazda in kasneje še Hotimirja)
4.. »Podložnik mora priti v pisarno svoje gosposke brez hrupa in povsem skromno povedati vpričo vaških županov (rihtarjev) ali zapriseženih mož, ki se ob uradnih dneh tam mudijo…« Kakšne naloge opravljajo župani iz odlomka v srednjem veku?
5.Slovenci in Germani : od plemenskih prav do določitve meje.
6. Jean Bodin in ustoličevanje karantanskih knezov.
7.Kakšna je razlika med stanovi in buržoaznimi parlamenti ?

[dragoxxx]

Zdravo! Jaz imam pa nekaj vprašanj, ki sem jih najdla v simičevih testih. Se vnaprej vsem zahvaljujem za odgovore.
1. »…našega zvestega, dragega župana, sodnika in sveta mesta Ljubljane, kot vladajoči gospod in deželni knez…« Kaj je bila funkcija organov, ki jih našteva odlomek v začetku novega veka(ta vprašanje znam)?Kateri med njimi niso bili avtonomni? Koga je takrat še označeval izraz župan ? V čem je posebnost sodnika?
2.Kaj je dežela od 14.st. naprej in v čem se razlikuje od dežele od srede 19.st? V čem je pomen dežel v slovenski zgodovini?
3.Kako so Franki upravno preuredili politično tvorbo iz zgornjega odlomka, kdo je vodil take enote in kdo jih je pri tem nadzoroval?(zgornji odlomek govori o prošnji Slovanov naj jim Bavarci pošlejo Gorazda in kasneje še Hotimirja)
4.. »Podložnik mora priti v pisarno svoje gosposke brez hrupa in povsem skromno povedati vpričo vaških županov (rihtarjev) ali zapriseženih mož, ki se ob uradnih dneh tam mudijo…« Kakšne naloge opravljajo župani iz odlomka v srednjem veku?
5.Slovenci in Germani : od plemenskih prav do določitve meje.
6. Jean Bodin in ustoličevanje karantanskih knezov.
7.Kakšna je razlika med stanovi in buržoaznimi parlamenti ?

Odgovori:
2. Od 14. stoletja naprej je dežela označevala neko teritorialno enoto, ki si je pridev državnopravna pridobila tedaj, ko je nek višji plemič(ponavadi teritorialni zemljiški gospodje , ponekod tudi ostanki vojvod in krajinskih grofov) pridobil na širšem ozemlju vojaško in sodno oblast nad nižjim plemstvom te dežele, to plemstvo pa postane s tem osebno svobodno. V 19. stoletju pa je dežela pomenila obliko avtonomije v okviru državne oblasti, tj. avtonomno enoto(podobno kot danes predvidene pokrajine). Torej, v 14. stoletju gre za državno pravno, teritorialno enoto, nad katero ima oblast teritorialni zem. gospod, ki postane deželni knez, v 19. stoletju pa je to avtonomna enota v okviru državne oblasti(t.i. dvotirni sistem). Pomen dežel pri nas je, da smo si Slovenci na podlagi dežel izoblikovali močno deželno zavest, ki je na eni strani pomenila oviro za združitev vseh dežel v enotono slovensko ozemlje, po drugi strani pa so dežele bile temelj za program Zedinjene Slovenije, neke vrste zametki nacionalne zavesti.
7. Razlika je ta, da so bili buržoazni parlamenti splošna predstavniška telesa, predstavljala so vse člane neke skupnosti(čeprav sprva ne na podlagi splošne in enake volilne pravice), stanovske skupščine pa so predstavljale le določene stanove, tj. plemstvo, duhovščino in tretji stan(meščanstvo, ponekod tudi kmetje). Pri stanovskih skupščinah ne gre za dosledno izpeljavo načela reprezentance, saj niso, kot rečeno, predstavljali celotne skupnosti, ampak le njene določene dele. Stanovska skupščina je tudi bila neke vrste protiutež samovolji monarha, saj je varovala interese omenjenih stanov predvsem s tem, da jim kralj brez njenega pristanka ni mogel nalagati novih obveznosti, drugače pa je za svoje podložnike sam izdajal zakone, buržoazni parlamenti pa so na podlagi načela enakosti pred zakonom izdajali akte, ki so veljali za celotno skupnost, in v tem pogledu močneje omejevali monarha. Za stanove je bil značilen imperativni mandat, za parlamente pa reprezentativni. Ostale odgovore dobite jutri, morebiti tudi tisto o meddeželnih organih, razen če kdo od kolegov že prej ne odgovori.
Lp

[Pupika_]

a mi lahko kdo z enostavnimi besedami razloži razliko med mitno, kupno in zakupno kmetijo? Po Vilfanu mi ni čist jasn..

[Education]

Mene pa zanimajo samo formalnosti...Kdaj zveš rezultate izpita?Ali greš že prej na ustni izpit in tam izveš koliko si pisal ali pa izveš že prej in greš potem na ustnega?...hvala za odgovor!

[Urši]

a mi lahko kdo z enostavnimi besedami razloži razliko med mitno, kupno in zakupno kmetijo? Po Vilfanu mi ni čist jasn..

MITNA=ZAKUPNA--> dediči ob prevzemu lastništva plačajo majhno dajatev (mito ali primščino). Kmetom je ponavadi ta vrsta dednosti zadoščala(dednost je omejena na enega dediča) in niso hoteli kupnih pravic, ki bi jih dobili s PREVEDBO v KUPNE KMETIJE. Tako kmetijo bi potem uživalec lahko prodajal(skratka z njo prosto razpolagal) na njej je bilo pa tudi polno dedno nasledstvo.



Pa še tole sem našla v dodatni literaturi:
Zakupna kmetija-kmet jo ima v začasni posesti
Kupna-dedna posest

Pri zakupni kmetiji lahko gospod po smrti gospodarja kmetijo vzame njegovi družini ali pa zahteva veliko primščino.
Večina kmetij je bila v začasnem zakupu, čeprav so silili podložnike v prevedbo, s čimer bi napolnili blagajne fevdalcev in deželnega kneza. Kupnina pri kupni kmetiji pa je bila previsoka in so se ji kmetje izogibali.



V Gorici, Beneški Sloveniji in Istri pa so bile razmere drugačne ( postave goriške grofije)
Kmetje so osebno svobodni, zemljo imajo v zakupu za krajšo dobo. Za uživanje pridelkov morajo dati do polovice pridelkov (značilno za kolonat)

[Portia]

Kok mislte, da se splača nament časa reševanju starih izpitov? Se vprašanja kej ponavljajo?

[Minnie]

Jst mislm, da se splača. Vsaj meni se je. Nam je Simič sam rekel, da se vprašanja ponavljajo, da se pa kdaj lahko pojavi kakšno novo.

[dragoxxx]

Glede meddeželnih organov in organov na stopnji dežel v absolutizmu:
Torej, če na hitro obnovimo, gre se za to, da si je vladar v absolutizmu želel pridobiti nadzor nad izvajanjem celotne oblasti na območju države , torej imeti v vplivnem območju vse vzvode oblasti(kar se je povezovalo z željo po uvedbi enotnega upravnega in pravnega sistema zaradi lažjega trgovanja in finančnega poslovanja, kar bi vse prispevalo h krepitvi vladarjevega položaja in gospodarskega, vojaškega,mednarodnega položaja države kot celote). Slednje pa je lahko dosegel le tako, da si je v čimvečji meri podredil takrat obstoječe organe oblasti in tudi z ustvarjanjem novih organov svoje birokratske uprave, ki so bili neposredno podrejeni njemu in odvisni od vladarjeve volje. Podlago za to mu je nudila pomanjkljivost upravne ureditve države predvsem na centralni in meddeželni ravni, kajti na ravni dežel so že obstajali dokaj močni deželni organi(deželni zbori kot organi plemstva-sodna in deželnozborna avtonomija). Zato je na centralni ravni močno okrepil položaj in pristojnosti že prej uvedenih vladarjevih organov, predvsem dvornega sveta in komornega sodišča, na meddeželni ravni pa je zaradi že omenjenih razlogov in želje po močnejši povezanosti več dežel v boju proti zunanji nevarnosti(Turki, itd.) ustanavljal tudi svoje organe za več dežel(npr. ljubljanski in tržaški gubernij sta bila taka organa). Te organe so upravljale osebe, podrejen vladarju, niso imele neke svoje avtonomije kakor plemstvo v deželah. Vladar je skušal tudi na deželni ravni zmanjšati moč plemstva in okrepiti svoj položaj z ustanavljanjem svojih državnih organov, in sicer predvsem na tistem nivoju, kjer vpliv plemstva ni bil tako močen-to pa je bilo na srednjedeželni stopnji, saj je na višjih sopnjah v okviru dežele plemstvo imelo že omenjeni deželni zbor, na nižjih stopnjah pa so obstajala plemiška patrimonialna gospostva in patrimonialna oblast. Torej, na tej srednji deželni stopnji je vladar ustanavljal predvsem kresije(upravne urade), neposredno podrejene vladarju, katerih upravno območje se je imenovalo okrožje. Tem organom je vladar postopoma podrejal patrimonialno oblast zemljiških gospostev(predvsem plemstva), moč plemstva pa je začel spodkopavati tudi z ustanavljanjem deželnih sodišč(ne mešati z deželskimi), s katerimi je počasi pridobival sodno oblast nad plemstvom. To bi bilo nekak na kratko tko, ker pa sem malce pozabil že stvari, si preberite če imate čas, tudi v ta debeli knjigi od Vilfana, je lepo razloženo.
Lp

[marie]

eno uprašanje če kdo kej ve...a vaje pri pravni zgo se letos kaj razlikujejo od lanskih,glede na to da ste delali po knigi Škubejeve?

[lucky]

eno uprašanje če kdo kej ve...a vaje pri pravni zgo se letos kaj razlikujejo od lanskih,glede na to da ste delali po knigi Škubejeve?

Ja.

[marie]

aja?u čem pa če se da komu nahitro povedt...hvala