Pravna Zgodovina - Izpit JANUAR 2011

[marie]

in še to...a pol mislite da se sploh splača delat po starih izpitnih vprašanjih?

[Urši]

Vaje so večinoma podobne!
Pa po mojem mnenju se splača po starih izpitih it. Jaz sem že pred kolokvijem malo brskala vprašanja ven pa je bilo eno čisto enako in tudi če pogledaš pri izpitih se malo ponavljajo. Če pa ne drugega je vsaj dobra vaja da vidiš kaj lahko pričakuješ

[lucky]

Mislim, da je več vprašanj blo na letošnjih, zagotovo pa ne vem, ker sem brucka in ne vem, kako ste imeli lani.

Lp

[Urši]

Več jih je ampak pred pred bolonjcem je bila zgodovina celoleten predmet in je bilo tam več vaj. Skratka da ne kompliciramo. Če predelaš tiste vaje, ki so objavljene tu na pravnici je ok, ker sem gledala vprašanja in so povečini enaka

[marie]

hvala hvala...pa šrečno na izpitu:)

[Urši]

Mam še par vprašanj če jih kdo zna


2 Kako se je imenoval najpogostejši zemljiški obrat v fevdalni ureditvi, njegove lastnosti in kdaj je prevladal na našem ozemlju? (15

4. Kako so v absolutizmu spremenili položaj kmetov? (10

5. Kdo je v srednjeveškem mestu predstavljal mestnega gospoda, kaj je bil tam takrat župan in drugi organi oblasti? (20)

[dragoxxx]

Mam še par vprašanj če jih kdo zna


2 Kako se je imenoval najpogostejši zemljiški obrat v fevdalni ureditvi, njegove lastnosti in kdaj je prevladal na našem ozemlju? (15

4. Kako so v absolutizmu spremenili položaj kmetov? (10

5. Kdo je v srednjeveškem mestu predstavljal mestnega gospoda, kaj je bil tam takrat župan in drugi organi oblasti? (20)

2. Tukaj je pomoje mišljeno zemljiško gospostvo kot celota, sestavljeno iz agrarnih obratov(dvori, kmetije), neobdelanega sveta(srenjska zemlja) in rent iz drugih naslovov-desetina, odvetščina, itd. Zemljiško gospostvo je bila prevladujoča oblika gospodarjenja v fevdalizmu, skratka organizacijsko-gospodarska enota in hkrati tudi pravna enota. Bilo je temeljan organizacijska oblika tako gospodarskega kot tudi politično-upravnega življenja(spomnimo se, da so od Karla Velikega dalje zemljiški gospodje imeli sodno, vojaško in upravno oblast na svojih gospostvih, kar nam kaže da je šlo skoraj za "državo v državi"). Na našem ozemlju prevlada tam nekje med 11.-14. stoletjem.
4.Položaj kmetov se je spremenil predvsem z uvajanjem novih poljedeljskih kultur(krompir, paradižnik), izobraževanjem kmetov, hlevsko živinorejo ter uvajanjem novih orodij v obdelavo zemlje, kar vse pripomore k večjemu zanimanju za kmetijstvo ter zmanjšanju lakote. Predvsem pa sta za položaj kmetov pomembna robotniški(Marija Terezija ) in nevoljniški (Jožef II.) patent, za katere pa pomoje že veš kaj sta določala. Aja, pa še mogoče velja omeniti tukaj tisti patent o položaju podložnika v kazenskih zadevah, ki je omenjen v knjigi. Skratka, država je nudila večje pravno varstvo kmetom, kar je bilo v skladu s politiko fiziokratizma...
5.Mestnega gospoda v srednjeveškem mestu predstavlja mestni sodnik, ki ga sprva imenuje mestni gospod sam, kasneje pa postane voljen, tako da je hkrati predstavnik mestnega gospoda in organ mestne avtonomije. Župan pomoje sprva ima skrbi za opravljanje določenih upravnih nalog, nekje pa postane vrhovni predstavnik mestne samouprave(npr. Ljubljana). To si podrobneje poglejte v vajah. Drugi organi mestne oblasti so ponavadi bili notranji svet, zunanji svet, funkcijo skupščine vseh meščanov pa začnejo nadomeščati ožji svetovi, ki obdržijo le volilno funkcijo.
Lp

[Portia]

jst mam tut eno vprašanje za Dragota, namreč: kako zaboga lahko tok znaš; to mi razlož!

[Car]

@Portia,

Kolega je imel že na maturi zgodovino in mu je verjetno zelo všeč, zato si prebere snov in preprosto razume in potem naokoli širi svojo modrost

Pomoje neki tazga, hehe

[4ty]

@ dragoxxx
Hm, meni se zdi, da je napogostejši zemljiški obrat huba ? Najpreprostejši, najmanjši pa najbolj pogost ... ?

Drugače pa imam nekaj drugih vprašanj
1. Razlika med okraji, okrožji in občinami... Pa kdaj se pojavijo.

2. Kdaj so se pojavila deželnoglavarska sodišča in kaj so nadomestila...

[dragoxxx]

@ dragoxxx
Hm, meni se zdi, da je napogostejši zemljiški obrat huba ? Najpreprostejši, najmanjši pa najbolj pogost ... ?

Drugače pa imam nekaj drugih vprašanj
1. Razlika med okraji, okrožji in občinami... Pa kdaj se pojavijo.

2. Kdaj so se pojavila deželnoglavarska sodišča in kaj so nadomestila...

Imaš prav glede hube, ampak moraš vedeti, da huba pravzaprav nikoli ni bila neka samostojna, neodvisna enota v fevdalizmu(če pa je bila, je bila to redkost). Res je sicer, da je huba predstavljala temeljno gospodarsko enoto v fevdalizmu, vendar je življenjsko bila povezana z zemljiškim gospostvom kot fevdalno-agrarnim obratom, saj je služila namenom slednjega. Pogledal sem še v knjigo od Vilfana in od tam tako sklepam. Ampak če v izpit napišeš huba in jo povežeš z zemljiškim gospostvom bi pomoje tudi bilo prav, saj so vprašanja pri tej zgodovini dostikrat dvoumna
In sedaj še komentar k mojemu znanju: Haha, nekdo je dobil vtis, da rad širim svojo modrost:))) No, mogoče je to tudi res, ampak niti ne:)
Zgodovino sem imel na maturi, bil sem na tekmovanjih in nasplošno mi je zgodovina zanimiva tako, da si hitro zapomnim in mi ostane v spominu:D Drugače pa rad pomagam kolegom, ker se mi zdi brezveze tak dokaj enostaven predmet, kot je PZG, ne narediti čimprej in čimhitreje:)
Lp

[denny.crane]

@ dragoxxx
Hm, meni se zdi, da je napogostejši zemljiški obrat huba ? Najpreprostejši, najmanjši pa najbolj pogost ... ?

Drugače pa imam nekaj drugih vprašanj
1. Razlika med okraji, okrožji in občinami... Pa kdaj se pojavijo.

2. Kdaj so se pojavila deželnoglavarska sodišča in kaj so nadomestila...

Imaš prav glede hube, ampak moraš vedeti, da huba pravzaprav nikoli ni bila neka samostojna, neodvisna enota v fevdalizmu(če pa je bila, je bila to redkost). Res je sicer, da je huba predstavljala temeljno gospodarsko enoto v fevdalizmu, vendar je življenjsko bila povezana z zemljiškim gospostvom kot fevdalno-agrarnim obratom, saj je služila namenom slednjega. Pogledal sem še v knjigo od Vilfana in od tam tako sklepam. Ampak če v izpit napišeš huba in jo povežeš z zemljiškim gospostvom bi pomoje tudi bilo prav, saj so vprašanja pri tej zgodovini dostikrat dvoumna
In sedaj še komentar k mojemu znanju: Haha, nekdo je dobil vtis, da rad širim svojo modrost:))) No, mogoče je to tudi res, ampak niti ne:)
Zgodovino sem imel na maturi, bil sem na tekmovanjih in nasplošno mi je zgodovina zanimiva tako, da si hitro zapomnim in mi ostane v spominu:D Drugače pa rad pomagam kolegom, ker se mi zdi brezveze tak dokaj enostaven predmet, kot je PZG, ne narediti čimprej in čimhitreje:)
Lp

Si predstavljaš, da bi že rimsko pravo v gimnaziji imeli Vse bi dal za to...

[lucky]

@ dragoxxx
Hm, meni se zdi, da je napogostejši zemljiški obrat huba ? Najpreprostejši, najmanjši pa najbolj pogost ... ?

Drugače pa imam nekaj drugih vprašanj
1. Razlika med okraji, okrožji in občinami... Pa kdaj se pojavijo.

2. Kdaj so se pojavila deželnoglavarska sodišča in kaj so nadomestila...

Imaš prav glede hube, ampak moraš vedeti, da huba pravzaprav nikoli ni bila neka samostojna, neodvisna enota v fevdalizmu(če pa je bila, je bila to redkost). Res je sicer, da je huba predstavljala temeljno gospodarsko enoto v fevdalizmu, vendar je življenjsko bila povezana z zemljiškim gospostvom kot fevdalno-agrarnim obratom, saj je služila namenom slednjega. Pogledal sem še v knjigo od Vilfana in od tam tako sklepam. Ampak če v izpit napišeš huba in jo povežeš z zemljiškim gospostvom bi pomoje tudi bilo prav, saj so vprašanja pri tej zgodovini dostikrat dvoumna
In sedaj še komentar k mojemu znanju: Haha, nekdo je dobil vtis, da rad širim svojo modrost:))) No, mogoče je to tudi res, ampak niti ne:)
Zgodovino sem imel na maturi, bil sem na tekmovanjih in nasplošno mi je zgodovina zanimiva tako, da si hitro zapomnim in mi ostane v spominu:D Drugače pa rad pomagam kolegom, ker se mi zdi brezveze tak dokaj enostaven predmet, kot je PZG, ne narediti čimprej in čimhitreje:)
Lp

Si predstavljaš, da bi že rimsko pravo v gimnaziji imeli Vse bi dal za to...

Hehe, lepa! )

[dragoxxx]

[Larisa Lara]

Živijo!

Imam eno vprašanje glede Gortinskega in Hetitskega zakonika. Kakšna je razlika?
Vem, da vsebuje Gortinski zakonik institut blagarice; edine dedinje ki se mora poročiti z najbližjim sorodnikom. Če imam prav, mislim, da so se ženske tukaj morale poročiti zato, da so lahko dedovale.

Hetitski zakonik pa vsebuje institut svaštva; gre za ohranitev premoženja v rodbini pa tudi to, da vdova ne ostane socialno nezaščitena.
Ali je možno, da gre tudi pri Gortinskem zakoniku za to, da premoženje ostane v rodbini. Prosila bi, če bi lahko nekdo po domače razložil razliko.
Pa tudi to mi ni čisto jasno: ali je možno, da se mora vdova pri obeh poročiti z najbljižjim sorodnikom?

Najlepša hvala:)

[carko32]

Evo, ti obm jaz odgovoril, ker sta mi bili tidve zadevi zelo zanimivi..

Pri hetitski pravni zbirki, torej inštitutu svaštva se vdova poroči z najbližjim sorodnikom svojega moža(najprej je njegov brat, drugače njegov oče, potem očetov brat...)

Pri zakoniku mesta Gortina, torej inštitutu blagarice pa se poroči s svojim najbližjim sorodnikom(svojim bratom, drugače svojim očetom ali potem s svoji stricem).
Pri Gortinskem je tako, da se poroči zato, da je ostalo premoženje v družini(če se praviln opsomnim besed profesorja Simiča na vajah).

[Sara]

Tudi jaz imam eno vprašanje. Kaj je razlika med upravnimi in krajevnimi občinami in kako so nastale?

Hvala za odgovor!

[LeeLoo]

mene pa zanima, če mi lahko to povejo tisti, ki so se učil iz PRAVNE ZGODOVINE SLOVENCEV (tadebele Vilfanove knjige), če v tej knjigi pride v poštev vse?
pa še to, če je to dost, če se samo iz te učim pa še škrubljevo sm 2x prebrala, al nej se še iz vilfanove takratke?

najlepša hvala

[dragoxxx]

Čisto zadosti je, če se učiš iz ta kratke Vilfanove knjige, ker v ta debeli še zdaleč ne pride vse v poštev!
Po ta debeli, že če imaš voljo, obdelaj le tiste zadeve, ki so relevantne, tj. ki so ustrezno obravnavane tudi v ta kratki knjigi, saj je ta kratka knjiga pravzaprav neke vrste povzetek ta dolge knjige.
Lp

[LeeLoo]

ja vem, vem, da je zadost če se učim po takratki. ampak je fora v tem, da mi je takratka knjiga tako zelo antipatična, da si žal skor nič ne zapomnim, kolkor sem pa gledala tadebelo, je pa veliko lepš napisana in se velik lažje bere.
hjaooo :/

[fruchtzwerge]

Tole vprašanje vem, da je čudno, ampak morate vzeti v obzir, da je moje predznanje zgodovine točno 0.

Namreč, kdo postane absolutni vladar? Tale vilfanova knjiga nekaj zmedeno navaja sem in tja da ne vem ali to postanejo prejšnji deželni knezi ali kdo drug? edino logično mi je namreč, da kakšen knez...

Pa še nekaj; ne vem od kje imam v glavi, ampak ko je služenje vojaškega roka v 18. stol. postalo obvezno, piše v vilfanu, da je to prizadelo socialno šibkejše - meni pa se zdi, da sem nekje slišal, da se je dalo obvezno služenje vojaškega roka odkupit (in bi potem bilo logično, zakaj bi prizadelo le nižje sloje).

[Car]

Absolutni vladar postane vladar v neki državi, monarhiji, ko si pridobi dosti moči, da vlada neomejeno, medtem, ko so deželni knezi "glavni" na deželi, ki je znotraj neke politične tvorbe, kot je država.

Vsaj jaz sem nekako tako razumel..prosim, da me dragoxxx popravi, če sem kaj narobe napisal oz. se narobe izrazil.

Tako je, služenje vojaškega roka je bilo najprej dosmrtno, potem pa spremenjeno v 7-letno služenje vojaškega roka, prizadelo pa je najnižje sloje predvsem zato, ker jih je bilo največ in ker je večina višjega sloja bila oproščenih vojaške obveznosti.

Zopet, če je kaj narobe, prosim da se me popravi.

lp

[Portia]

A mi lahko nekdo razloži različne pomene/ funkcije župana skozi zgodovino?
Med preseljevanjem Slovanov vem, da je bil starešina sorodstveno povezane skupino, pol po naselitvi pa starešina teritorialno določene skupnosti. S pojavom patrimonializacije potem vaška skupnost- župa preide v odvisnost od teritorialnega zemlj. gospoda, potem v 14.stoletju je župan v Ljubljani organ mestne samouprave... kaj še manjka?
Pa prosim, če mi nekdo razloži od kdaj do kdaj so Slovani sploh živeli v župah? Sm predelala Viflana, ampak me jezi, ker nekega splošnega pregleda pa še vseen nimam povezano najbrž tut s tem, da nikoli nisem bila ravno ljubiteljica zgodovine

[hpoirot]

fruchtzwerge, absolutist je vladar, ki se je pri odločanju otresel odvisnosti od deželnih stanov - na primer marija terezija je postala absolutist, ko je od stanov dosegla, da so za deset let vnaprej odobrili višino davkov. prej so namreč stanovi izsiljevali določene privilegije zase v zameno za odobritev davkod.
habsburžani so začeli kot cesarji v nemškem cesarstvu, ampak nemško cesarstvo je po smrti karla velikega tm nekje v devetem stoletju začelo razpadat, vedno večjo moč so dobival posamezni deželni knezi ... tko da tm osrednje oblasti ni bilo. so pa habsburžani izvajali absolutno oblast na svojem dednem ozemlju - avstrija, 'slovenske' dežele (to je moderen izraz, takrat se nismo pojmovali kot enoten narod) ... najprej so morali nadvladati prejšnje deželne kneze (recimo ozemlje celjskih grofov je prišlo pod habsburžane zaradi pogodbe, po kateri so hb. dobili vse ozemlje po smrti zadnjega moškega potomca), potem pa se še otrest odvisnosti od deželnih stanov - kako so to naredl hb. sm že prej napisala.
recimo v franciji, kjer je bila osrednja oblast skozi zgodovino načeloma močna, je pa absolutist postal kar prejšnji vladar, samo da je nehal sklicevati stanove. bistvo absolutizma je samo v tem, da pri vladanju ne rabi potrditve stanov, ampak lahko odločitve sprejema sam (jasno so mu pomagali ministri), potem kako ta vladar odloča pa razlikujemo npr. visoki absolutizem (predvsem znan francoski), razsvetljeni absolutizem (na primer marija terezija) itd.

vojaške obveznosti so bili višji sloji oproščeni, ker so prispevali denar in svoje podanike. služenje vojaškega roka je bilo obvezno za podložnike, ne pa za vladajoče.

se mi zdi.

portia, men je zgodovina večinoma vsa všeč, pa me knjiga od vilfana na smrt živcira, ker o stvareh govori zlo nepovezano in ogromno pomembnega spusti, tko da si je nemogoče ustvarit pregled. pove, kaj se je zgodilo, prej pa nič ne pove o tem, kaj je pripeljalo do tega ... našteva samo dejstva in mene to res moti. glede na to, da sm že dost pozabla o teh nesrečnih fevdalnih odnosihm avtonomijah ..., bi lahko umestil te zadeve v zgodovinski okvir. pa jih ne. sicer je res, da obstaja tud tista bolj obširna, ampak ne verjamem, da se nas bo dost za izpit tisto spravl brat ...

[Pupika_]

a mi lahko kdo pove kdaj je zadnji dan za odjavo od izpita?
Hvala!