Izpitna vprašanja

[defasturias]

A to je name letelo?

[Tjaška]

na vse ki pišejo v petk izpit...

[Petrič]

kašna je povezava med kosezi pa ministeriali?

[Tjaška]

Kosezi so bili priviligirana vojaška plast in podrejena neposredno knezu. Živeli so na dvorih. Ob uvajanju fevdalizma so kosezi ohranili svobdni status ali pa prešli med plemstvo. Tisti, ki so ostali koezi so kasneje zaradi razdrobitve (verjetno ob uvajanju hubnega sistema) dvora prešli v odvisnost.

Ministerialstvo je nastalo, ko je dvor oddal del svbodnjakov na hube, preostali nesvobodnjaki so se razlojevali po zaposlitvi na agrarne in vojaško-upravne nesvobodnjake. Vojaško upravno nesvobodnjaki so bili ministeriali-

Kosezi se do 12. st. še obdržali položaj svobodnih plemičev. Ko so lastniki dvorov lahko svobodno delili svojo posest, se je njihov položaj oslabil. Šibkejši kosezi so šli v odvetščino višjih gospodov, na splošno so se počasi pokmetili ali pa prešli med ministerialiteto.

[Petrič]

heh,razumem za usazga posebi kako je,ampk mensezdi da bi mogla bit neka povezava med njimi? al pač ne? ta zadn stavk mi je čudn"da so se pokmetili al prešli men ministeriale"

[carrie]

Kosezi se do 12. st. še obdržali položaj svobodnih plemičev. Ko so lastniki dvorov lahko svobodno delili svojo posest, se je njihov položaj oslabil. Šibkejši kosezi so šli v odvetščino višjih gospodov, na splošno so se počasi pokmetili ali pa prešli med ministerialiteto.

to je povezava

[w4nkst4]

...nek pa še piše neki, da se je sloj ministerialov dvignil nad koseze...? wtf?

[Tjaška]

ja sej eni so se pokmetili eni so pa prišli med ministeriale...torej nad tiste so prišli ministeriali k so se pokmetili....
carrie -> ja ta zadnja je povezava...

[Punipan]

Joooj, tole bo katastrofa v petek, vsaj z moje strani.

[dragoxxx]

Mene pa par basic stvari zanima... Se pravi v začetku fevdalizma mamo fevdalce, lastnike teritorialnih zemljiških gospostev in potem te obdelovalce pa ministeriale pa milite. Kdo je bil pa v tem času nad njimi? A kralj? Ker pa? A ni lih takrat frankovska država razpadla, se prav po smrti Karla Velikega? Kdo je nadomestil vse to? Ker zdej berem pr Združevanje na stopnji dežele, da so si pač mesta izborila veliko samostojnost (komulano gibanje pa to), da nastajajo prave državice. Potem pa "v cesarstvu (kakšno cesarstvo sploh?) je šel razvoj svojo pot" in se omenjajo neki knezi. A niso bli knezi pr Slovanih (pač knez, knežja rodbina, kosezi, župani in člani žup in nesvobodnjaki)?Al je to tko, da so si te posamezni terito. zeml. gospodje pridobili še sodno in vojaško oblast in se zdej kr naenkrat imenujejo (deželni) knezi?
Pa kaj pomeni tole " iz sodne in vojaške oblasti, sta se razvili dve vrsti deželne avtonomije-najprej sodna in kasneje vojaško-davčna, deželnozborna"? Kot sodna avtonomija js razumem to, da so plemiči dobili to ograjno sodišče in da so jim sodili lahko samo njim enaki, torej plemiči. Vojaško-davčna avtonomija je pa to, da so imeli davčno prostost, ker je njihov prispevek k državi že to, da se bojujejo. Kaj pa pomeni deželnozborna avtonomija?
Pol se pa začnejo neki organi na ne vem kakšnih stopnjah, npr. avtonomni organi na prvi stopnji. Kaj to pomeni? K vem, da je ful teh organov in stopenj in instanc, potem v absoulutizmu, v AO (centralni in komorni deželni organi, medeželni organi, organi na stopnji dežele, organi na srednji deželnli stopnji, sodišče prve in druge stopnje/instance-uglavnem to mi res ni jasno)
A zna kdo vse to razložit čis po kmečko in od začetka če je treba, če se komu da (pa ne iz knjige citirat, prebrala sm že vse, razumem pa še zmer ne)?

kot obljubljeno ti pošiljam odgovore. in sicer:
struktura je bila taka v fevdalizmu, čist na kratko.....na vrhu je bil vladar(kralj, cesar,...), ki je v zgodnjem fevdalizmu imel dokaj veliko moči, ker je bila država še dokaj centralizirana...pod kraljem so bili visoki fevdalci(baroni, grofje, škofje,...), ki so načeloma dobili od vladarja zemljo v alod, ter jo naprej delili v fevde.......nato sledijo po hierarhični lestvici nižji fevdalci(vitezi......) ter na dnu lestvice podložniki(svobodni, polsvobodni kmetje, tlačani, itd.)......no, kar zadeva milite in ministeriale je tko,da so v začetku fevdalizma spadali pod podložnike(nesvobodni), nato v visokem fevdalizmu pa jih zaradi gopsodarskih potreb zemljiški )gopsod osvobodi ter imajo možnost se povzpeti v višje sloje...tipo celo do visokih fevdalcev...nad vsemi temi je bil kralj ja, v začetku pač Karel Veliki, nato pa njegovi sinovi, Ludvik Plešasti, Karel Pobožni, itd. sam t ni treba znat:D....ja, frankovska država razpade 840 let z Verdunsko pogodbo in si jo razdelijo Karlovi sinovi(zgoraj našteti9 na tri dela.....to cesarstvo ki ga omenjaš, je en del frankovske države(Vzhodni del), ki se nato razvije v rimsko-nemško cesarstvo ...ja knezi so bili tud pri Slovanih ampka ime knez izvira iz nemško govorečih območij(konig) tko da se tud uveljavi za te fevdalce ki uspejo zaokrožiti ozemlje in pridobiti vojaško in sodno oblast nad plemstvom, ime knezi-deželni knezi......eko, nadaljnji odgpovori sledijo v nadaljevanju:D

[dragoxxx]

glede teh plemiških avtonomij je tko......prav razumeš sodno avtonomijo(ograjno sodišče pa to), deželnozborna avtonomija pa je ubistvu sinonim za vojaško-davčno avtonomijo....pač plemstvo je dobilo institucijo DEŽELNEGA ZBORA, v okviru katerega je odločalo o vojaških in davčnih zadevah skupaj s odposlanci deželnega kneza-pač neke vrste zametki parlamentarizma, zakonodajne veje oblasti

[dragoxxx]

torej če te organe čist po kmečko res razložim, gre tko.D:

imaš tri stopnje...najvišja stopnja je tretja(centralna) stopnja za celotno državo(v našem primeru Rimsko.nemško cesarstvo)...to so bili vladarjevi centralni organi za celotno državo.....ker pa je Rimsko-nemško cesarstvo bilo "zmešnjava" od države, namreč vladar je bil eden sam, cesar Fran Lotarinški, mož Marije Terezije, Marija Terezija in kasneje njen sin pa sta vladala le avstrijskim deželam, kjer spada tudi slovensko ozemlje in zaradi take razdrobljenosti cesarjevi organi niso bili učinkoviti in zato marija terezija kot vladarica avstrijskih dežel ustanovi svoje organe tretje stopnje-t.i. komorne organe, ki so bili edini organi vladarja.......pol imaš meddeželne organe, pač to so organi za več dežel skupaj(vzrok je bila obramba teh dežel)....potem so organi na drugi stopnji-deželni organi; organi za vsako deželo posebej......in potem maš organe prve stopnje( to so načeloma okraji, itd.)...tko to je en poenostavljen pogled, ker je veliko bolj zakomplicirano kakor sm tle opisal...ampak toliko podrobno teh stopenj ni treba znati pomoje....

[carrie]

dragoxxx, mislim da si nas s tole super razlago fino "razsvetlil"
hvalaaaa je zdej mal bol poštimano v glavi sploh glede tistih organov
pa se pejmo naprej učit.. čeprav že mal obupujem (vzrok: prepozen začetek učenja! ) still..staying positive

[Vesper Lynd]

dragoxxx, mislim da si nas s tole super razlago fino "razsvetlil"

Res je, ful ful hvala!

[Kvatro]

a je kdo bil na januarskem roku za zgodlo al kdaj je že bil, ta med oktobrom in tem zdj? a je blo velik iz vaj takrt? (zanima me, kdo zdj sestaula, a Simič al Keti)
merci

[Tjaška]

Js mam tudi par vprašanj...zdele rešujem stare izpite in me vprašanja vedno znova presenetijo...
hvala za pomoč
1.»Prav posledica teh načel je, da samo zakoni lahko določajo kazni za zločine. Ta oblast pa pripada samo zakonodajalcu, ki predstavlja vso družbo, združeno z družbeno pogodbo.« Katero načelo postavlja prvi stavek in kdaj se je uveljavilo? Kateri pravni šoli pripada avtor, ki tako utemeljuje svojo misel? Kdaj se uveljavi teorija o družbeni pogodbi? Kdo so glavni zagovorniki?
2.» Temelj svobodne države je svobodna občina.« Kdaj razmišljajo na tak način in kaj so razumeli z izrazom svobodna občina? Ali je bila na tak način v Avstriji svobodna še kakšna enota? Ali so bile svoboščine državljanov v Avstriji po 1848 urejene v eni normi?

3.Ali je unitarizem primerna oznaka za vsa področja pravnega sistema v Jugoslaviji 1918-41? Utemelji odgovor? (10)
4.kaj pomeni izraz malefic?
5. Do kdaj je se nauk o deljeni lastni odpravil? Zemljiška odveza mogoče?
6.Do kdaj je trajalo patrimonialno sodstvo zunaj Ilirskih Provinc?
7.Kako je bila omejena mestna avtonomija?

[dragoxxx]

eko odgovori.......
1. načelo zakonitosti, uveljavi se z nastopom Cessara Becarrie v 18. stol.......naravnopravna šola, v 18. stol......DP se uveljavi z Rousseauom...zagovorniki so Rousseau, Locke ( in Voltaire)...
2.Na tak način razmišljajo v 2. pol. 19. stoletja.....z svobodno občino razumejo najnižjo enoto samouprave, ki pač skrbi oz. opravlja osnovne funkcije-ekonomska, upravna, itd....to si rajši poglejte v vajah, tistih ta najbolj dolgih se mi zdi, ker je bol natančno opisano...ja, še dežela je bila razumljena tako, se mi zdi...glede svoboščin mislim da ne, sam nisem siguren, naj kdo drug to pove:D
3.NE, unitarizem ni primeren za vsa področja pravnegA sistema, ker prvo, ne pride do takojšnjega poenotenja vseh pravnih področij(civilno pravo!), ker če bi veljal unitarizem, bi to tkoj poenotli...drugo, kasnejše avtonomije narodov, npr. banovina hrvaška nam kažejo da to ne velja
4.Malefic pomeni pravzaprav hudo kaznivo dejanje
5.ja, z zemljiško odvezo 7. septembra 1848
6.do leta 1848
7.hmm, mislim da je bila omejena tako, da je mestni gospod imenoval mestnega sodnika, oz. mestni sodnik je predstavljal gospoda, razen v Ljublani, ko je sodnik bil hkrati element oblasti mestnega gopsoda in element mestne samouprave....možno da je še kej, sam se ne spomnim lih več, sm že pozabil, sorry.P

[Tjaška]

Najlepša hvala...

[dragoxxx]

ma ni problema...vso srečo v petek, da vas čimveč naredi in konča s to zgo.D

[Petrič]

malefic=hudodelec;)

[sanantoniospurs]

A mogoce kdo ve v kateri kuriji Slovenci v 19.stol nismo imeli vecino? in se eno vprasanje od Simica ce mogoce veste??
Kako so bile urejene pravice do paše, kdo je o tem odločal in kdaj so bila pašna zemljišča razdeljena?
hvala za odgovor ce kdo ve in uspesno ucenje se naprej. lp

[lalika]

ojj. mene pa zanima če so kakšna taka poglavja za katere veste da je manj verjetnosti da pridejo v poštev oz.še niso nikol pršla al pa za vaje....sploh me zanima glede zadnjih 3 poglavij...ker mal časa zmankuje:) tenx

[mrsimpatikus]

vprašanje tehnične narave. ali so na izpitu minus točke?

[Punipan]

So, ja. Ampak jih baje zelo redko dobiš, če reeees kaj neumnega napišeš.

[Tjaška]

A mogoce kdo ve v kateri kuriji Slovenci v 19.stol nismo imeli vecino? in se eno vprasanje od Simica ce mogoce veste??
Kako so bile urejene pravice do paše, kdo je o tem odločal in kdaj so bila pašna zemljišča razdeljena?
hvala za odgovor ce kdo ve in uspesno ucenje se naprej. lp

verjetno, da v veleposestni kuriji, saj smo bili pod AO...
urejene so bile, da so lahko vsi pasli živino...o tem so odločali vsi...pašna zemljišča so bila razdeljena s servitutno regulacijo - 50% pripadalo veleposestniku, 50% pa pripade upravičencem
po letu 1853

LALIKA ->zadnja tri poglavja so skor vedno notr...če ni kazensko je pa civilno