Pravnica.net

zdravo:)
mene pa zanima kako moreš to napisat, al povzameš delo, al moreš s svojimi besedami povedat al lahko tudi kaj prepišeš...kr mam temo obravnava časti po beccarijevem delu in mi ni čist jasno ka morem nrdit.
aja pa še to, ali moreš nujno napisat še en vir ali ti ga ni treba nujno?kr jst mam samo en vir od nje ki ga je dala, drugje pa nič ne najdem.
hvala za odgovor:))

Malo povzameš temo, ki ti je bila dana, nekaj prepišeš, nekaj pa s svojimi besedami povej pa bo =P Potrebuješ pa nujno še en vir, poleg tistega, ki je objavljen, drugače ti bo seminarsko nalogo razveljavila.

lp

Seminarsko nalogo nekak povzami iz vira in napiši samo bistveno. Nekaj postov nazaj je tudi moja seminarska, če te zanima, kako naj bi izgledalo. Glede vira je NUJNO imei zraven še vsaj enega, drugače ti zavrne.

Napiši bistvo, drži se rdeče niti naslova, pa boš opravila zlahka.

Upam, da je kaj pomagalo.. Lp

hvala za vse nasvete....ja jutr bom šla do nje, pa jo vprašala kje nej dobim še en vir, kr ga niti v njeni knjigi niti v vilfanu al pa na netu ni.
mam pa tut glupo temo da ne vem kuk nej povzamem in s svojimi besedami povem.
lucky a si ti tut kej prepisala iz knige al si s svijimi besedami?
hvala

sheila, use cobiss

nujno morš met še en vir, ker je smisel te seminarske, da se naučimo najdt nove vire (in najdeno na kratko napisat) - to je men simič reku

sicer pa res cobiss, pa ne samo ključne besede 'čast' pa 'beccari' ... jz sm mela robotni patent (oziroma še mam, jutr predstavljam ), pa mi cobiss ni čist nč pametnega vn vrgu ... sm šla v knjižnco otona župančiča gledat na police, kjer je pisal 'pravna zgodovina slovencev' ... ene dvajset knjig k je mel kej veze z marijo terezijo sm mal prelistala, pa sm našla tapravo tko da da se, sam mal časa si morš vzet.

hvala vsem za pomoč:)

sheila napisal/-a:hvala za vse nasvete....ja jutr bom šla do nje, pa jo vprašala kje nej dobim še en vir, kr ga niti v njeni knjigi niti v vilfanu al pa na netu ni.
mam pa tut glupo temo da ne vem kuk nej povzamem in s svojimi besedami povem.
lucky a si ti tut kej prepisala iz knige al si s svijimi besedami?
hvala

Ja, jaz sem mela tako temo, da nisem mogla ravno prepisovat, nisem pa mogla si tudi ne nič novega zmislit. Napišeš, tako kot je, sej dejstev ne moreš spreminjat, da se pa stavke obračat in jih pisat po svoje. Ful ni tolko dela, kot na začetku izgleda, boš videla.

Lp

Sheila a pol ti je ratal dobit se kasn vir? jst mam tudi tega Beccario pa nic ne najdem v zvezi z mojo temo :S
Sm pocasi zacela ze panicarit, ker poleg tega, da nimam pojma kako povzet dani vir, ne najdem nic dodatne literature :/
naravnost grozno...

Pozdravljeni!

Dragoxxx najprej gre tebi zahvala za hugeee trud ki nam ga izkazuješ
Potem pa še moje vprašanje: Kdo zna kaj o Naredbi celokupne narodne vlade SHS v LJ - 21.11.1918?? Al pa vsaj o deželnih avtonomijah? Prosim naj kdo kaj pove :$

9sammy5 napisal/-a:Pozdravljeni!

Dragoxxx najprej gre tebi zahvala za hugeee trud ki nam ga izkazuješ
Potem pa še moje vprašanje: Kdo zna kaj o Naredbi celokupne narodne vlade SHS v LJ - 21.11.1918?? Al pa vsaj o deželnih avtonomijah? Prosim naj kdo kaj pove :$

Hehe, ni za kaj. Če si ne bomo študentje med sabo pomagali, nam ne bo nobeden.
Sicer ne vem točno, kaj te zanima oz. kaj potrebuješ glede te Naredbe in avtonomij, na tko splošno zastavljeno vprašanje lahko dam le splošen odgovor:
Deželna avtonomija pomeni pravico dežele do samoupravljanja oz. notranje samostojnosti in je pomenila določeno stopnjo neodvisnosti nasproti vladarju in njegovemu birokratskemu aparatu.Ta pravica se je kazala v tem, da je lahko vsaka dežela sama zase sprejemala določene pravne akte in z njimi urejala svoje lastne zadeve. Nosilec deželne avtonomije je bil predstavniški organ dežele-DEŽELNI ZBOR,sestavljen iz kurij(kurije so bile predstavništvo posameznih skupin volilnih upravičencev) in je veljal za splošno predstavniško telo dežele. V praksi pa je bila avtonomija dežel odvisna od dejanskega položaja dežel v državi, kar predvem pomeni, da so dežele, ki so vladarju bile pomembnejše, imele dejansko večjo stopnjo avtonomije, kakor ostale. Pri nas so deželne avtonomije bile ukinjene z nastankom Države SHS. Kar se pa same Naredbe tiče, mislim da je njen pomen bil v tem, da je predstavljala poskus Narodne vlade vzpostaviti začasno oblast na območju tedanjega slov. ozemlja v okviru SHS. V tem času so vladale izredne razmere, saj še ni bil jasen položaj na novo nastale Države SHS(potekali so pogovori o njeni združitvi s Srbijo) in pač Nraodna vlada je s takimi naredbami vzpostavljala svojo oblast. Če te še kaj zanima, vpraši.
Lp

Če mogoče kdo slučanjo ve, me zanima kaj vse bi blo treba napisat v zvezi s predstavniškimi organi (Ustava 1921 in 1931)...

Lp

Vidovdanska ustava iz leta 1921(sprejeta na Vidov dan 28.6.1921) je ,temeljoč na demokratičnem parlamentarnem sistemu z osebo kralja kot nosilca suverenosti Kraljevine SHS,uvedla splošno enodomno politično predstavniško telo-tj. enodomno Narodno skupščino v Beogradu. Sestavljali so jo poslanci treh plemen enega jugoslovanskega naroda(Srbov, Hrvatov, Slovencev). Voljena je bila na podlagi splošne volilne pravice(imeli so jo le moški, ženske ne). Mislim pa da volilna pravica ni bila enaka, tj. na normativni oz. teoretični ravni je bila priznana enaka volilna pravica, v praksi pa se pomoje ni upoštevalo to načelo(oblikovanje volilnih okrajev, itd.) Ustava iz leta 1931 je t.i. oktroirana ustava, ki jo je sprejel sam kralj Aleksander(v primerjavi s vidovdansko ustavo ni bila sprejeta v Ustavodajni skupščini). Ta ustava uvede dvodomno strukturo predstavniškega organa. Prvi dom se je imenoval Narodna skupščina in je predstavljala ljudstvo celotne države, drugi dom se je imenoval senat in je predstavljal posamezne družbene interese(predvsem interese "jugoslovanske" buržoazije). To bi pomoje bilo to.
Lp

P.S. Tukaj sedaj ne vem če je treba omenjati tudi predstavniške organe na nižjih ravneh, tj. lokalnih.
Če te zanima, mi povej.

Hvala za odgovor drugače pa sem uspel dobit še dodatno literaturo (na pf je blo že vse izposojeno) tako, da bo pomoje šlo...

Lp

Tudi jaz bi prosila za pomoč. Naslov seminarske imam kot kolegica in to je Odprava deželnih avtonomij po Naredbi. Za vir imam podano Naredbo oz. urdni list Narodne vlade SHS, kjer pa ne piše ravno veliko o odpravi avtonomij. Šla sem v knjižnico, vzela 3 res debele knjige o zgodovini Slovencev in povsod piše mogoče le en stavek o tem, pa še to bolj posredno. Naj potem opišem stanje pred in po tem, da bo prišlo vsega skupaj za eno stran, ker res ne vem, kaj naj drugače napišem?

mene pa zanima, če kdo kaj ve kako je s tem. spomnim se, da sta nam na začetku simič in škrubljeva povedala, da naj bi pri izpitu, če ti zmanjka malo število točk, upošteva če si dobil pohvaljeno seminarsko nalogo. ker mislim, da bom pri izpitu ravno na meji, me zanima, če zares to upoštevata? naj jima to omenim al naj bom v moje dobro rajši tiho.

booo ne vem...meni sta mankali 2 tocki za visjo oceno pa me je prasala kolko sm pisala kolokvij nic ni omenjala seminarske in tudi pol mi zvisala ni, ceprav sm pisala kolokvij boljse kot izpit...

kolk si pa pisala/pisal kolokvij?

kolokvij sm piseala 80 posto..in izpit pa 73...pa se je premisljala kok mi dat pa nic ni pomagalo

Naj bi upošteval.. mene je profesorica Škrubej vprašala če sme dobi lkakšne bonus točke za seminarsko ali pa pohvalo in bi dala višjo oceno(zmanjkali sta mi 2 točki). ker nisem in ker sem kolokvij pisal le 58 točk, sem moral odgovarjati za višjo oceno.. tako, da če boš na meji, kar omeni, da si imela pohvaljeno seminarsko ali nekaj v tej smeri..

a seminarsko morš met vpisano v indeks če si jo oddal ? ker še nimam in da vem al morm it na govorilne al ne. lp

Ja, na zadnji strani dobiš podpis.

Živjo;

jst bi pa prosil za pomoč, oz. odgovore na vprašanja.
Tema moje seminarske je Vloga kraljev po atenski ustavi. Mam literaturo, tj. Aristotelova Atenska ustava, notri so določene informacije, malo sm po netu pobrskal itd. Tuki se pa pojavi problem. Nikjer niso omenjeni kralji. Atene so imele kralje nekje do 17.st. pred Kristusom. Potem so bili glavna izvršilna oblast arhonti. Ustava pa je nastala v 4. st. pred Kristusom. In notri kralji niso omenjeni, ker takrat ko so bili, ustave pač še ni bilo. So pa arhonti.
Zdj me pa zanima, a jaz to o arhontih pišem in o njhovi vlogi al kako. Skratka mal sm zgublen, vprašanje je po vsej verjetnosti neumno ampak bi prosil za malo pomoči, če kdo o tem ve več.

Hvala za odg. in lp

Poskusi najdit še kakšen vir oz. piši prof. Simiču/Škrubejevi, odvisno kdo te ima. Lahko pa ju obiščeš tudi na govorilnih urah in povprašaš kako in kaj

lp