Pravnica.net

Pozdravljeni kolegice in kolegi,

imam par vprašanj glede izpitih vprašanj, in sicer:

1. Katere rente, ki so bile posledica patrimonializacije oblasti, pa so tudi prištevali k zemljiškemu gospostvu?
(-mogoče imenjska renta, odvetščina, desetina?)


2. "Če se je kdo od notranjih (prebivalcev) zaradi hudodelstva umaknil iz mesta (Ptuja) v deželsko sodišče, ga je deželski sodnik zopet izročil sodišču v mestu. Tako je ravnal tudi mestni sodnik nasproti deželskemu sodniku."
Kaj, mislite, je bil načelni vzrok, da sta oba sodnika ravnala na način, kot je opisan v odlomku? (-zaradi sodne avtonomije?)
Zakaj deželski sodnik ni mogel preganjati »hudodelca«, ki je bil meščan Ptuja?


3. Kako to, da deželskosodni gospodje svoje oblasti niso dobili od cesarja?


4. "kar pride s klobuka mora preiti na klobuk.." Kako razumete to določbo? Ali so ženske sploh lahko dedovale? Ali bi pričakoval tako določbo v kakšni normi cerkvenega prava?
(poudarek na zadnjem podvprašanju)


5. »Če je človeka dolg prignal v stisko, tako da je svojo ženo…prodal ali zastavil, bodo tri leta delali v hiši svojega kupca ali zastavnega upnika, v četrtem letu bodo izpuščeni.« Za podobnost s katero vrsto zastave gre v odlomku? Primerjaj njegovo vsebino z rešilnim kupom!
(-predvidevam, da gre za osebno poroštvo. Dolg pri rešilnem kupu le redko odmira, zaradi prejemanja donosov. Prevladuje prepuščanje dnosov zastavnemu upniku brez odbitka od dolga.??)



6. »Osrednja državna oblast skrbi, da samoupravne oblasti izvajajo svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in ne kršijo splošnih državnih interesov.« Katere samoupravne ozemeljske enote poznaš in v katero obdobje sega nastanek največjih med njimi? Kateri sloj prebivalstva prvi uživa avtonomijo v njihovem okviru in kakšno?
(-občine..?)



Če kdo pozna odgovor na katero od teh vprašanj, je vabljen k sodelovanju. Še posebaj dragoxxx

gris napisal/-a:Pozdravljeni kolegice in kolegi,

imam par vprašanj glede izpitih vprašanj, in sicer:

1. Katere rente, ki so bile posledica patrimonializacije oblasti, pa so tudi prištevali k zemljiškemu gospostvu?
(-mogoče imenjska renta, odvetščina, desetina?)


2. "Če se je kdo od notranjih (prebivalcev) zaradi hudodelstva umaknil iz mesta (Ptuja) v deželsko sodišče, ga je deželski sodnik zopet izročil sodišču v mestu. Tako je ravnal tudi mestni sodnik nasproti deželskemu sodniku."
Kaj, mislite, je bil načelni vzrok, da sta oba sodnika ravnala na način, kot je opisan v odlomku? (-zaradi sodne avtonomije?)
Zakaj deželski sodnik ni mogel preganjati »hudodelca«, ki je bil meščan Ptuja?


3. Kako to, da deželskosodni gospodje svoje oblasti niso dobili od cesarja?


4. "kar pride s klobuka mora preiti na klobuk.." Kako razumete to določbo? Ali so ženske sploh lahko dedovale? Ali bi pričakoval tako določbo v kakšni normi cerkvenega prava?
(poudarek na zadnjem podvprašanju)


5. »Če je človeka dolg prignal v stisko, tako da je svojo ženo…prodal ali zastavil, bodo tri leta delali v hiši svojega kupca ali zastavnega upnika, v četrtem letu bodo izpuščeni.« Za podobnost s katero vrsto zastave gre v odlomku? Primerjaj njegovo vsebino z rešilnim kupom!
(-predvidevam, da gre za osebno poroštvo. Dolg pri rešilnem kupu le redko odmira, zaradi prejemanja donosov. Prevladuje prepuščanje dnosov zastavnemu upniku brez odbitka od dolga.??)



6. »Osrednja državna oblast skrbi, da samoupravne oblasti izvajajo svoje zakonite dolžnosti v določenih mejah in ne kršijo splošnih državnih interesov.« Katere samoupravne ozemeljske enote poznaš in v katero obdobje sega nastanek največjih med njimi? Kateri sloj prebivalstva prvi uživa avtonomijo v njihovem okviru in kakšno?
(-občine..?)



Če kdo pozna odgovor na katero od teh vprašanj, je vabljen k sodelovanju. Še posebaj dragoxxx

6. Tukaj bi jaz takole rekel: Poznamo več samoupravnih ozemeljskih enot; občine, dežele(so ozemeljske enote v smislu samouprav šele od 19. stoletja dalje se mi zdi), soseske... Največje med njimi so pomoje dežele in njihov nastanek sega v 2. polovico 15. stoletja.
Prvi uživa avtonomijo v okviru dežel deželno plemstvo in sprva sicer sodno avtonomijo(ograjno sodišče).
3. Ja pomoje da prav zaradi fevdalno-pravnega partikularizma. Z drobitvijo državnega ozemlja na manjše enote(dežele, grofije, itd.) in slabitvijo cesarjeve oblasti v okviru dežel si sodno oblast pridobijo deželni knezi, ki lahko potem dodeljujejo deželskosodno oblast svjim podanikom. Upam, da sem pravilno odgovoril. Nadaljni odgovori sledijo v prihajajočih dneh, ker imam par nepričakovanih obveznosti, tko da bom mal zaseden:))

7. »Priče te izročitve so za uho pritegnjene priče: Fridericus, …To pa so priče po slovanskem pravu: Hartuuich, …« Zakaj so navedene priče dveh vrst? V katerem obdobju je nastalo tako razlikovanje in zakaj? (10)

brabbit napisal/-a:7. »Priče te izročitve so za uho pritegnjene priče: Fridericus, …To pa so priče po slovanskem pravu: Hartuuich, …« Zakaj so navedene priče dveh vrst? V katerem obdobju je nastalo tako razlikovanje in zakaj? (10)

Kje si pa dobila to vprašanje?

brabbit napisal/-a:7. »Priče te izročitve so za uho pritegnjene priče: Fridericus, …To pa so priče po slovanskem pravu: Hartuuich, …« Zakaj so navedene priče dveh vrst? V katerem obdobju je nastalo tako razlikovanje in zakaj? (10)

Tole sem pa jaz že nekje videla, ampak se ne spomnim, kje. Če najdeš odlomek v knjigi, iz katerega je vzet citat, ti lahko pomagam, ampak malce kasneje, zdaj nimam časa. Vem pa sigurno, da sem tole že nekje videla (med vajami, mislim da)

lucky napisal/-a:

brabbit napisal/-a:7. »Priče te izročitve so za uho pritegnjene priče: Fridericus, …To pa so priče po slovanskem pravu: Hartuuich, …« Zakaj so navedene priče dveh vrst? V katerem obdobju je nastalo tako razlikovanje in zakaj? (10)

Tole sem pa jaz že nekje videla, ampak se ne spomnim, kje. Če najdeš odlomek v knjigi, iz katerega je vzet citat, ti lahko pomagam, ampak malce kasneje, zdaj nimam časa. Vem pa sigurno, da sem tole že nekje videla (med vajami, mislim da)

Evo, našla!

Vir je 7. poglavje, 5. odlomek: Vihpurgini darovnici.

Po moje so navedene priče dveh vrst zato, ker gre za narodno mešano ozemlje (Bavarci in Slovani). Razlikovanje pa nastane v obdobju zgodnjega srednjega veka (vir je iz 11. st.).

Upam, da je prav in da je kaj pomagalo

Hvala, še to:

Od kdaj naprej lahko na našem ozemlju ponovno govorimo o uvajanju pozitivnega prava? Kako in zakaj se ta proces izkristalizira v absolutizmu? Razložite s primeri sprejetih norm! (20)

»Če je nekdo drugemu sovražnik in mu želi napovedati maščevanje, naj to stori tri dni prej, v nasprotnem primeru se šteje, da je prekršil mir in zvestobo.« Za katero obdobje v razvoju fevdalne države in prava so bili značilni dokumenti, kot je ta, iz katerega je vzet odlomek? Kdo jih je edino lahko izdajal in kako uspešne so bile takšne norme? Opišite proces, ki je pripeljal do tega, da je izdajanje takšnih norm sploh postalo potrebno! (15)
(Ima to kaj povezave s fajdami mogoče?)

Kateri je bil ključni ustavnopravni cilj meščanskih revolucij? Utemelji odgovor!(25)

1. « da bi se zakoni mogli ustanoviti in narediti samo v deželskim zboru, koder so stališi in poslaniki – to se pravi gospodi, mestjani in kmeti zbrani; - da bi se tudi nobenih davkov naložiti ne smelo, ko bi zbor ne privolil;« V katero vejo oblasti sodi organ in v katerem obdobju je tako funkcijo pridobil? Kdaj je pridobil pravico davčne odobritve in zakaj? (20)
2. Katera plast prebivalstva si je pridobila to pravico in kako se imenujejo norme, ki so to urejale. Katere pravice so še bile v njih? (15)

1. »Da si kljub temu ne bi kdo od njegovih naslednikov, ki bi pozabil šege očetov in vzajemno prijateljstvo, drznil zvijačno ali okrutno ravnati, smo sklenili na njihovo prošnjo pravice naših zbrati.« Kakšno vrsto prava po načinu nastanka pričakuješ v normi, ki se tako začne? Zakaj so to pravo zapisovali v zgodnjem srednjem veku in za koga je veljalo? Kakšno pravo so še zapisovali v približno istem času ali malo prej in za koga? (20)
(-Običajno pravo. -Da bi si zagotovili pravno varnost? -Veljalo je za plemstvo?)

Katere zbore poznaš, iz katerih imen je mogoče sklepati na vlogo starejših ljudi? (5)
(Arengo?)

lucky napisal/-a:

brabbit napisal/-a:7. »Priče te izročitve so za uho pritegnjene priče: Fridericus, …To pa so priče po slovanskem pravu: Hartuuich, …« Zakaj so navedene priče dveh vrst? V katerem obdobju je nastalo tako razlikovanje in zakaj? (10)

Tole sem pa jaz že nekje videla, ampak se ne spomnim, kje. Če najdeš odlomek v knjigi, iz katerega je vzet citat, ti lahko pomagam, ampak malce kasneje, zdaj nimam časa. Vem pa sigurno, da sem tole že nekje videla (med vajami, mislim da)

Pomoje so priče dveh vrst zaradi res pripadnikov dveh različnih plemen; Bavarcev in Slovanov; ampak pač razlikujejo se, ker pravo še ne velja teritorialno, ampak personalno(lex origins); zato je razlikovanje med pričami, ker s tem potegovanjem za ušesa se izraža pripadnost svojemu plemenskemu pravu. Jaz bi to rekel, tud Škrubej v knjigi komentira na ta način..

Na prejšnjem izpitu je bilo par vprašanj, za katere nisem sigurna, pa me zanima če lahko kdo pomaga?'

"Večina prebivalcev je Nemcev. Slovani, ki živijo na podeželju na tej strani Drave, spoštujejo oblast avstrijske hiše."
Kdo živi v mestih? Zakaj je zapisano da Slovani živijo na podeželju? Za katero ozemlje bi lahko šlo?

pa še en:

"Posvečeval je duhovnike in jih pošiljal in Sclaviniam v predele Karantanija in Spodnje panonije"
kaj pomeni da imajo in Sclaviniam vojvode in kneze?

in še ta:

"Običaj je veleval enkrat na leto zbor sredi Saške..."
Kakšen je bil namen takega zbora in na kateri stopnji družbene organizacije so bili pogosti? Kdo se na takem zboru sestaja, in ali poznamo podobne zbore za manjše ozemeljske enote? KAKO TE MANJŠE ZBORE NADZIRAJO V FRANKOVSKI DRŽAVI??

V katerem stoletju se oblikujejo dežele?

Do 20.00 ure odgovorim na nekatera vprašanja.

koliko časa se piše izpit in koliko točk je potrebnih za 6?

Kaj je to, zakaj ni mojih odgovorov tle? Zgleda je neki zafrknil forum, morm še enx, ehh

»Če je človeka dolg prignal v stisko, tako da je svojo ženo…prodal ali zastavil, bodo tri leta delali v hiši svojega kupca ali zastavnega upnika, v četrtem letu bodo izpuščeni.« Za podobnost s katero vrsto zastave gre v odlomku? Primerjaj njegovo vsebino z rešilnim kupom!
(-predvidevam, da gre za osebno poroštvo. Dolg pri rešilnem kupu le redko odmira, zaradi prejemanja donosov. Prevladuje prepuščanje dnosov zastavnemu upniku brez odbitka od dolga.??)
Gre za podobnost z živo zastavo. Drugi del tvojega odgovora je pomoje pa pravilen.

Katere rente, ki so bile posledica patrimonializacije oblasti, pa so tudi prištevali k zemljiškemu gospostvu?
(-mogoče imenjska renta, odvetščina, desetina?)
Mislim, da ni imenjska renta. Tukaj je predvsem desetina, odvetščina, pa tudi nekdaj javnopravna plačila svobodnjakov so se spremenila v dajatve zemljiškemu gospodu - pojezda.

Če se je kdo od notranjih (prebivalcev) zaradi hudodelstva umaknil iz mesta (Ptuja) v deželsko sodišče, ga je deželski sodnik zopet izročil sodišču v mestu. Tako je ravnal tudi mestni sodnik nasproti deželskemu sodniku."
Kaj, mislite, je bil načelni vzrok, da sta oba sodnika ravnala na način, kot je opisan v odlomku? (-zaradi sodne avtonomije?)
Zakaj deželski sodnik ni mogel preganjati »hudodelca«, ki je bil meščan Ptuja?

Pristojnost soditi meščanu je imela skupnost, ki ji je pripadal, tj mestni sodnik. Deželski sodnik ne more preganjati hudodelca, ker nima te pristojnosti. Mesta so imela svojo avtonomijo in niso bila podrejena oblasti deželskih sodnikov.

2 .»Odstopa mu vse te Slovane, katerim zapovedujeta uradnika Taljub in Sparuna in ki žive med mejami, katere je ondotni župan 'Physso' s prisego odobril« Kako imenujem skupnost, o kateri govori odlomek? Kdaj so Slovani živeli v takih skupnostih? (10)
Rodovno-plemenska skupnost?
V zgodnjem srednjem veku?

Hvala ti za odgovore

4. "kar pride s klobuka mora preiti na klobuk.." Kako razumete to določbo? Ali so ženske sploh lahko dedovale? Ali bi pričakoval tako določbo v kakšni normi cerkvenega prava?
(poudarek na zadnjem podvprašanju)

Kako je pa s tem?

Jaz bi rekel da, ženske so tudi lahko dedovale, to se vidi iz sodb gorskih pravd, kjer še sestri tožita brata, zaradi vinograda, ki je bil očetov. Lahko so dedovale po Dednem redu Karla VI. iz 18. st. Poleg tega so ženske po Georgenberškim privilegijem imela pravico do dedovanja fevda po ženski liniji.
Norma cerkvenega prava (?) (je še kar ni)

Izpit je kr ob 7-ih

Lepo prosim za odgovor na to vprašanje:
Kakšna je razlika med deželo v 14. in 19. st?

A mi lahko kdo pove katere pravice v zvezi z upravo so s privilegiji dobila mesta?

kolibri napisal/-a:A mi lahko kdo pove katere pravice v zvezi z upravo so s privilegiji dobila mesta?

Morda davčna prostost plemstva. Ugibam, ker direkt ne piše v Vilfanu.

Zakaj vladar upošteva deželne gravamine?

Ker gre za pogajanja in vladar potrebuje soglasje stanov, ti pa lahko zato izkoristijo priložnost in si zagotovijo še kakšno ugodnost. Tako bi jaz napisal.

Sem zrihtala. Hvala vseeno

Kaj pa tole: V katerem obdobju vladar deželnih stanov ne upošteva več?