Izpitna vprašanja

[nici]

Js se na tvojem mestu nebi. Tudi js sem se npr Sociologijo učila samo zadnji tedn (ok, vem da je razlika med Soco pa Zgodovino) pa sem vseen nardila. Mislim, sej probat ni greh, mogoč boš mela pa srečo.

[Michelle]

Do kje ste kej pršli sotrpini, ki greste na izpit nasledn 5ek?

Btw, mogoče kdo ve, kdo naj bi tokrat sestavljal izpit?

[Zmaj]

Pomoje Simič. Že lanskoleto je prvi redni rok sestavljal Simič, prej pa Škrubej.

[Punipan]

Js se na tvojem mestu nebi. Tudi js sem se npr Sociologijo učila samo zadnji tedn (ok, vem da je razlika med Soco pa Zgodovino) pa sem vseen nardila. Mislim, sej probat ni greh, mogoč boš mela pa srečo.

Mja, verjetno res. Sej sem se že za prvi rok kr dost učila. Recimo, da do ene AO približno vem za kaj gre (razumem itak nič ne). Računam na vikend.

[denny.crane]

Zgodovinarji, imam eno vprašanje, če bi lahko kdo priskoču na pomoč, si vzel 5 minut cajta in razložiu sledeče:
(stran 107, 7. točka)
Ločitev sodstva od uprave
je bila najprej izvedena le na najvišjih dveh instancah, na centralni (tretji) stopnji in na meddeželni, tj. apelacijska (druga) stopnja. Deželno sodišče se je končno ločilo od deželnih upravnih organov šele nekoliko pozneje. Pri patrimonialnih sodiščih ločitve ni bilo. Dosledno ločitev so uvedli Francozi, a pri tem ni ostalo. V nekdanjih ilirskih deželah so Avstrijci obdržali ločitev na višjih stopnjah in na prvi stopnji deželnega obsega (mestno in deželno sodišče), ne pa na prvih stopnjah okrajnega obsega.

Res mi ni jasno, tudi predstavljam si ne.. če je komu kej bolj jasno, naj pomaga Najlepša hvala...

[Punipan]

Men že te splošni pojmi niso znani, instanca, prva stopnja, meddeželni organi.

[Dak0ta]

@defasturias

Veliko več napak je v skripti (tudi takih k niso samo ''lapsus''), zato priporočam najprej branje *učbenika (magari po odsekih) pa potem še pregled skripte, kjer je ta odsek obnovljen. Vrjetno pa bo to vzelo znatno več časa, kot če se učiš neposredno iz učbenika (*Uvod v pzg).

[eldorado]

mogoče kdo ve, koliko so pommebna poglavja, recimo uprava in pravo pri slovencih onstran državne meje - str. 135? je to meu kdo na ustnem, ker na izpitih se še ni pojavilo...

[Zmaj]

Kakor se spomnim iz predavanj, je pomembno samo, da veš katere pomembnejše pogodbe urejajo meje z Slovenijo in položaj slovencev v Avstriji in Italiji, Simič je rekel, da ponavadi ne zahtevajo kaj dosti iz te snovi, če se že sploh pojavi kdaj na izpitu.

[buljat]

A bi lahko kdo povedu katera apelacijska sodisca in predvsem zakaj je prislo do sprememb tekom njihovega delovanja

1619-konec 18. stoletj v Gradcu
Od Jozefovee vladavine do burzoazne revolucije je bilo v Celovcu
Pri Prazakovih jezikovnih reformah pa se spet pojavlja v Gradcu

Poleg tega pise da so mestna in dezelska bila ustanovljena po avstrijski restavraciji v CELOVCU, Ljubljani, Trstu in Gorici, ki so nadomestila francoske tribunale. (stran 104).
Iz tega sklepam, da so bila v teh obmocjih ukinjena dezelska sodisca in patrimonialno sodstvo, medtem ko na strani 110 pise, da sta na Stajerskem in v CELOVSKEM okrozju te dve vrsti sodstva obstajale.

Kaj je zdaj tu pravilno?

Pa se tole me zanima>

Kaj je dezelnoglavarsko sodisce in kaksne pristojnosti ima?
Glede na to da sta se ograjno in dezelnoglavarsko sodisce zdruzili v dezelno sodisce leta 1749, ki je bilo pristojno za civilne zadeve, katero sodisce je pred in po tem do 1814 sodilo plemicem v KAZENSKIH zadevah?

Hvala vnaprej

[eldorado]

Poleg tega pise da so mestna in dezelska bila ustanovljena po avstrijski restavraciji v CELOVCU, Ljubljani, Trstu in Gorici, ki so nadomestila francoske tribunale. (stran 104).
Iz tega sklepam, da so bila v teh obmocjih ukinjena dezelska sodisca in patrimonialno sodstvo, medtem ko na strani 110 pise, da sta na Stajerskem in v CELOVSKEM okrozju te dve vrsti sodstva obstajale.

Hvala vnaprej

deželska in patrimonialna sodišča so bila ukinjena v času francozov in samo v ilirskih provincah, zunaj njih so pa še ostala!

[buljat]

Poleg tega pise da so mestna in dezelska bila ustanovljena po avstrijski restavraciji v CELOVCU, Ljubljani, Trstu in Gorici, ki so nadomestila francoske tribunale. (stran 104).
Iz tega sklepam, da so bila v teh obmocjih ukinjena dezelska sodisca in patrimonialno sodstvo, medtem ko na strani 110 pise, da sta na Stajerskem in v CELOVSKEM okrozju te dve vrsti sodstva obstajale.

Hvala vnaprej

deželska in patrimonialna sodišča so bila ukinjena v času francozov in samo v ilirskih provincah, zunaj njih so pa še ostala!

Ja sej protislovje je, da je Celovec omenjen pri mestnih in dezelnih sodiscih, glede na to da pise da so na obmocju ilirskih provinc postavili mestna in dezelna sodisca, medtem ko Celovec verjetno ni bil nikoli v obmocju ilirskih provinc.
Nasploh so ene stvari v knjigi tolk cudno napisane, da sam upam da nebo cesa takega na izpitu

[Petrič]

ej sam neki..kdo bo zdej ta izpit sestavlu? škrubi al simič? k eni pravjo da je prejšnga škrubi ena pa da simič,pa ful nvem,k če bo škrubi pomen da se je treba vaje tut ful načit:(

[m|h]

Mene pa muči še eno vprašanje s kolokvija, namreč kdo lahko podeljuje zemljo v alod? ..bi bil hvaležen zelo

[carrie]

joj kako smo zdej mi ubogi ponavljalci v predavalnicah? piše NEBOLONJCI vsi v sivi. js sm oddala tisto izjavo za prepis v bolonjski študij torej se že zdej štejem pod bolonjce ne in sem v eni izmed naštetih predavalnic in ne v sivi?
confused..

[dragoxxx]

Mene pa muči še eno vprašanje s kolokvija, namreč kdo lahko podeljuje zemljo v alod? ..bi bil hvaležen zelo

hmm...zdej načeloma lahko zemljo v alod podeljuje samo vladar(se pravi vrhovni fevdni gospod, tj. kralj)...ampak zgodilo se je lahko tudi to, da je nekdo pridobil zemljo z osvajanji in sam ni bil kralj, ampak je drugim podeljeval zemljo v alod....ampak ker je takih situacij bilo zelo malo(edina znana je primer visokih nemških fevdalcev), pomoje je dovolj, če napišete da je to bil kralj oz. vladar(vrhovni fevdni gopsod).

[Vesper Lynd]

Mene pa par basic stvari zanima... Se pravi v začetku fevdalizma mamo fevdalce, lastnike teritorialnih zemljiških gospostev in potem te obdelovalce pa ministeriale pa milite. Kdo je bil pa v tem času nad njimi? A kralj? Ker pa? A ni lih takrat frankovska država razpadla, se prav po smrti Karla Velikega? Kdo je nadomestil vse to? Ker zdej berem pr Združevanje na stopnji dežele, da so si pač mesta izborila veliko samostojnost (komulano gibanje pa to), da nastajajo prave državice. Potem pa "v cesarstvu (kakšno cesarstvo sploh?) je šel razvoj svojo pot" in se omenjajo neki knezi. A niso bli knezi pr Slovanih (pač knez, knežja rodbina, kosezi, župani in člani žup in nesvobodnjaki)?Al je to tko, da so si te posamezni terito. zeml. gospodje pridobili še sodno in vojaško oblast in se zdej kr naenkrat imenujejo (deželni) knezi?
Pa kaj pomeni tole " iz sodne in vojaške oblasti, sta se razvili dve vrsti deželne avtonomije-najprej sodna in kasneje vojaško-davčna, deželnozborna"? Kot sodna avtonomija js razumem to, da so plemiči dobili to ograjno sodišče in da so jim sodili lahko samo njim enaki, torej plemiči. Vojaško-davčna avtonomija je pa to, da so imeli davčno prostost, ker je njihov prispevek k državi že to, da se bojujejo. Kaj pa pomeni deželnozborna avtonomija?
Pol se pa začnejo neki organi na ne vem kakšnih stopnjah, npr. avtonomni organi na prvi stopnji. Kaj to pomeni? K vem, da je ful teh organov in stopenj in instanc, potem v absoulutizmu, v AO (centralni in komorni deželni organi, medeželni organi, organi na stopnji dežele, organi na srednji deželnli stopnji, sodišče prve in druge stopnje/instance-uglavnem to mi res ni jasno)
A zna kdo vse to razložit čis po kmečko in od začetka če je treba, če se komu da (pa ne iz knjige citirat, prebrala sm že vse, razumem pa še zmer ne)?

[dragoxxx]

ti bom js razložil, sam potrebujem malce časa da si prikličem v spomin to snov.......jutri dobiš tle na forumu odgovore, če me seveda kdo drug ne prehiti...tko da, brez skrbi, zagotovo jutr dobiš odgovore....

[Vesper Lynd]

Končno grem lahko mirne duše spat! Hvala!

[defasturias]

Jaz bi odgovoril, da zemljo v alod podeljuje alodialni gospod, ki je suveren (ali bi blo bolj pravilno rečt suzeren), torej ni nad njim nikogar.

[Tjaška]

Mene pa par basic stvari zanima... Se pravi v začetku fevdalizma mamo fevdalce, lastnike teritorialnih zemljiških gospostev in potem te obdelovalce pa ministeriale pa milite. Kdo je bil pa v tem času nad njimi? A kralj? Ker pa? A ni lih takrat frankovska država razpadla, se prav po smrti Karla Velikega? Kdo je nadomestil vse to? Ker zdej berem pr Združevanje na stopnji dežele, da so si pač mesta izborila veliko samostojnost (komulano gibanje pa to), da nastajajo prave državice. Potem pa "v cesarstvu (kakšno cesarstvo sploh?) je šel razvoj svojo pot" in se omenjajo neki knezi. A niso bli knezi pr Slovanih (pač knez, knežja rodbina, kosezi, župani in člani žup in nesvobodnjaki)?Al je to tko, da so si te posamezni terito. zeml. gospodje pridobili še sodno in vojaško oblast in se zdej kr naenkrat imenujejo (deželni) knezi?
Pa kaj pomeni tole " iz sodne in vojaške oblasti, sta se razvili dve vrsti deželne avtonomije-najprej sodna in kasneje vojaško-davčna, deželnozborna"? Kot sodna avtonomija js razumem to, da so plemiči dobili to ograjno sodišče in da so jim sodili lahko samo njim enaki, torej plemiči. Vojaško-davčna avtonomija je pa to, da so imeli davčno prostost, ker je njihov prispevek k državi že to, da se bojujejo. Kaj pa pomeni deželnozborna avtonomija?
Pol se pa začnejo neki organi na ne vem kakšnih stopnjah, npr. avtonomni organi na prvi stopnji. Kaj to pomeni? K vem, da je ful teh organov in stopenj in instanc, potem v absoulutizmu, v AO (centralni in komorni deželni organi, medeželni organi, organi na stopnji dežele, organi na srednji deželnli stopnji, sodišče prve in druge stopnje/instance-uglavnem to mi res ni jasno)
A zna kdo vse to razložit čis po kmečko in od začetka če je treba, če se komu da (pa ne iz knjige citirat, prebrala sm že vse, razumem pa še zmer ne)?

Nad njimi je bil deželni knez, saj si je pridobil počasi oblast nad svobodnim ter nesvobnodnim prebivalstvom.
deželnozborna avtonomija verjetno, da so se lahko zbirali na zborih v okviru davčne ter sodne avtonomije - vsaj js bi tko povedala.

[Tjaška]

joj kako smo zdej mi ubogi ponavljalci v predavalnicah? piše NEBOLONJCI vsi v sivi. js sm oddala tisto izjavo za prepis v bolonjski študij torej se že zdej štejem pod bolonjce ne in sem v eni izmed naštetih predavalnic in ne v sivi?
confused..

če si bolonski sistem napisala pašeš v bolonski kaneda, če bi pa pisalo ponavljalci, pavzerji, izredni bi bila pa v tej skupini...(to je ponavadi pri rimu)

[Tjaška]

Zgodovinarji, imam eno vprašanje, če bi lahko kdo priskoču na pomoč, si vzel 5 minut cajta in razložiu sledeče:
(stran 107, 7. točka)
Ločitev sodstva od uprave
je bila najprej izvedena le na najvišjih dveh instancah, na centralni (tretji) stopnji in na meddeželni, tj. apelacijska (druga) stopnja. Deželno sodišče se je končno ločilo od deželnih upravnih organov šele nekoliko pozneje. Pri patrimonialnih sodiščih ločitve ni bilo. Dosledno ločitev so uvedli Francozi, a pri tem ni ostalo. V nekdanjih ilirskih deželah so Avstrijci obdržali ločitev na višjih stopnjah in na prvi stopnji deželnega obsega (mestno in deželno sodišče), ne pa na prvih stopnjah okrajnega obsega.

Res mi ni jasno, tudi predstavljam si ne.. če je komu kej bolj jasno, naj pomaga Najlepša hvala...

v srednem in novem veku so je sta bila uprava in sodtvo zmešana.
na najvišjih instancah sta se najprej ločila ke je imel vladar to pod vodstvom in je lažje vplival na delovanje teh organov.

torej patrimonialna sodišča so prej propadla kakor pa je prišlo do ločitve teh vej oblasti. Na ozemlju ilirskih provinc so se patrimonialna sodišča ukinla ter se niso obnovila, na ostalem ozemlju pa so ostal do buržoaznih revolucij.

[defasturias]

Mene pa par basic stvari zanima... Se pravi v začetku fevdalizma mamo fevdalce, lastnike teritorialnih zemljiških gospostev in potem te obdelovalce pa ministeriale pa milite. Kdo je bil pa v tem času nad njimi? A kralj? Ker pa? A ni lih takrat frankovska država razpadla, se prav po smrti Karla Velikega? Kdo je nadomestil vse to? Ker zdej berem pr Združevanje na stopnji dežele, da so si pač mesta izborila veliko samostojnost (komulano gibanje pa to), da nastajajo prave državice. Potem pa "v cesarstvu (kakšno cesarstvo sploh?) je šel razvoj svojo pot" in se omenjajo neki knezi. A niso bli knezi pr Slovanih (pač knez, knežja rodbina, kosezi, župani in člani žup in nesvobodnjaki)?Al je to tko, da so si te posamezni terito. zeml. gospodje pridobili še sodno in vojaško oblast in se zdej kr naenkrat imenujejo (deželni) knezi?
Pa kaj pomeni tole " iz sodne in vojaške oblasti, sta se razvili dve vrsti deželne avtonomije-najprej sodna in kasneje vojaško-davčna, deželnozborna"? Kot sodna avtonomija js razumem to, da so plemiči dobili to ograjno sodišče in da so jim sodili lahko samo njim enaki, torej plemiči. Vojaško-davčna avtonomija je pa to, da so imeli davčno prostost, ker je njihov prispevek k državi že to, da se bojujejo. Kaj pa pomeni deželnozborna avtonomija?
Pol se pa začnejo neki organi na ne vem kakšnih stopnjah, npr. avtonomni organi na prvi stopnji. Kaj to pomeni? K vem, da je ful teh organov in stopenj in instanc, potem v absoulutizmu, v AO (centralni in komorni deželni organi, medeželni organi, organi na stopnji dežele, organi na srednji deželnli stopnji, sodišče prve in druge stopnje/instance-uglavnem to mi res ni jasno)
A zna kdo vse to razložit čis po kmečko in od začetka če je treba, če se komu da (pa ne iz knjige citirat, prebrala sm že vse, razumem pa še zmer ne)?

Kakor sem jaz razumel, so ti teritorialni gospodje pač "glavni" na svojem teritorialnem gospostvu, ampak vseeno odgovarjajo cesarju/kralju.. kdorkoli takrat vlada na neki širši enoti. Zaradi patrimonializacije pa nekatere funkcije (kot je recimo nižje sodstvo) prehaja na teritorialne gospode.

Mesta so pa druga stvar, namreč tam ni nobenih gospostev, ampak imajo mesta vseeno svoje voditelje (spet od mesta do mesta in odvisno od obdobja kdo ima to funkcijo).

Cesarstvo je vrjetno mišljeno kot politična ureditev države, kar pa mislim da ni predmet zgodovine prava ni niti ni važno. Tista snov s knezi velja za Slovane v 6. stoletju.

Fevdalizem se res da začne že v 5. stoletju, ampak za Slovane šele v 9., tako da teritorialni zemljiški gospodje in knezi mislim da nimajo nič skupnega. Vseeno pa je neka ožja enota kneževina, katere hierarhija ti je pa poznana.

Drugače so imeli pa ti zemljiški gospodje kot je bilo že rečeno v upravljanju nižje sodstvo, kasneje so pa na stopnji dežele pridobili še druge pravice, nekateri do vodenja krvnega sodišča in pa vojaške funkcije. Vojsko so itak imeli že prej, ampak ni toliko omenjano.

Glede avtonomij imaš kar prav, pač sami so si izborili določena pravila, ki so veljala le zanje. Tisto glede deželozborske avtonomije zdajle iz glave žal ne vem, ampak predvidevam da ima deželni zbor določene pravice pri odločitvah in s to avtonomijo ureja svoje delovanje.

Tisto o sodiščih pa kdaj drugič, načeloma bi morala vedeti poanto teh stopenj že iz sociologije. Da so pa avtonomni pa vrjetno pomeni da sami urejajo svoja pravila (saj veš kaj je avtonomija), torej jih ne "komandira" vladar.

Tele snovi v 2. polovici knjige še ne znam tako dobro, tako da ne mi kar vrjet pa naj me popravi kdo če sem kje kiksnu

[Tjaška]

ne mešat koseze pa deželne kneze!