Izpit

[_racija_]

hahah you just read my mind!:) sem imela isto vprašanje v mislih...ja meni tudi ni jasno, ker primer 77 v knjigi primerov govori, da če stvar ni izročena je nevarnost prodajalčeva...

[Ichiban]

Men tud ni jasn zakaj sta dva različna pravila in kakšna je logika, da nekdo odgovarja čeprou še nima v posesti :S

V knjigi Korošca na str. 281 piše:
Dokler je prodana stvar v prodajalčevi posesti, je ta odgovoren kupcu za vsako krivdo, ne pa tudi za škodo nastalo po naključju. Odkar je namreč kupna pogodba perfektna (primer 504), trpi škodo zaradi naključnega uničenja ali poškodovanja kupec, čeprav mu prodajalec stvari še ni izročil. Od trenutka, ko je kupec trpel škodo, je smel zase zahtevati tudi koristi kupljene stvari (npr. plodovi).

V knjigi Kranjca str. 794 piše, da je to ostanek iz časov, ko je še bil v uporabi gotovinski kup, saj sta bili sklenitev in izpolnitev istočasni in je bilo logično, da za naključno uničenje stvari odgovarja kupec. Načelo: periculum est emptoris perfecta emptione.

[Zmaj]

Kar je tukaj važno je trenutek prefeknosti pogodbe in to si morate zapomnit, več vas verjetno ne bo tukaj spraševal.

[tjaska]

v katerem dednem krogu lahko dedujejo posvojenci v pretorskem pravu?

[dragoxxx]

v katerem dednem krogu lahko dedujejo posvojenci v pretorskem pravu?

Posvojenci lahko dedujejo v prvem dednem redu-Otroci(unde liberi), ker posvojeni otrok se šteje za agnatskega sorodnika in zato spada v 1. dedni red, če pa ne zaprosi pravočasno za dediščino v 1. dednem redu, pa lahko tako kot ostali sui heredes(agnatski sorodniki) zaprosi tudi kot pripadnik 2. dednega reda-legitimi:D

[tjaska]

super , kaj pa je s to četrtino uboge udove pri Justinjanu?

[jan_]

mene pa zanima če ma kdo vaje, ki bi jih lahko dal na forum?

[pravnica13]

Mene pa zanima, ali tudi za ta izpit ne pridejo upoštev delikti - tako kot je veljalo na prvem roku?

[Fleurette]

Po moej pridejo, zakaj ne bi?

Eno uprašanje... A plača Bju 1000 sestercev da B osvobodi sužnja. B pač sprejme dnar sužnja pa ne osvobodu. Kakšno je razmerje in tožbe?

[dragoxxx]

Mene pa zanima, ali tudi za ta izpit ne pridejo upoštev delikti - tako kot je veljalo na prvem roku?

Seveda da pridejo v poštev. V 1. roku niso prišli, ker jih prof. Kambič ni do konca predelal, ker je izpit bil preden so se končala predavanja. Zdaj na 2. roku pa po moje, se bodo kr na delikte osredotočli, že ki jih mi na 1. nismo imeli:D

[dragoxxx]

Po moej pridejo, zakaj ne bi?

Eno uprašanje... A plača Bju 1000 sestercev da B osvobodi sužnja. B pač sprejme dnar sužnja pa ne osvobodu. Kakšno je razmerje in tožbe?

Če me spomin ne vara, mislim, da gre za nalog(oziroma še boljše za inominatni kontrakt do ut facias-dam, da storiš). A se je dogovoril z B-jem, da mu da denar in B se je zavezal da osvobodi sužnja.Ker B svojega dela obveznosti ne izpolni, lahko A zahetav vrnitev obogatitve(denarnega zneska) s tožbo condictio causa data causa non secuta, ali pa zahteva izpolnitev obveznosti s tožbo actio praescriptis verbis. Po logiki bi jaz tko odgovoril, možno pa je, da je kaj drugače, predsvem zato, ker gre tukaj za denarni znesek, tko da si poglej v knjigo primerov, ker znajo biti taki neki primeri tam rešeni na dokaj" nelogičen" način

[metulčica]

A mi kdo pojasni kaj je razlika med visečnostjo pogoja in tem da se pogoj še ni izpolnil?
Pa a ve slučajno kdo če bodo recimo u pondelk razglastive a so ustni že isti dan pol takoj?
Hvala

[dragoxxx]

A mi kdo pojasni kaj je razlika med visečnostjo pogoja in tem da se pogoj še ni izpolnil?
Pa a ve slučajno kdo če bodo recimo u pondelk razglastive a so ustni že isti dan pol takoj?
Hvala

S terminom visečnost pogoja označujemo čas, ki poteče od trenutka, ko stranki postavita neko dejstvo kot pogoj(torej od trenutka, ko se sklene neka pogodba s pogojem) pa do trenutka, ko se ta pogoj uresniči/izpolni. V tem času pogoj visi zato, ker je to neko bodoče, negotovo dejstvo. Da se pogoj še ni izpolnil pomeni, da pogoj visi-visečnost pogoja.
ja čist možno je, da se ustni začnejo isti dan kot so razglasitve.

[aste]

Pozdravljeni!
Bi lahko nekdo kratko in jedernato opisal razliko med POSESTNIKOM in IMETNIKOM?
Že vnaprej se zahvaljujem.

[dragoxxx]

Pozdravljeni!
Bi lahko nekdo kratko in jedernato opisal razliko med POSESTNIKOM in IMETNIKOM?
Že vnaprej se zahvaljujem.

Pri posestniku in imetniku je značilno, da oba imata stvar v posesti, vendar je razlika v tem, da imetnik NI pravi posestnik, saj ne izpolnjuje obeh pogojev prave posesti(dejanska oblast in posestna volja), saj imetnik ima le dejansko oblast nad stvarjo, nima pa posestne volje, posestnik pa ima in voljo in dejansko oblast, primer: suženj je zgolj imetnik ker ima le dejansko oblast nad neko stvarjo, ki je de iure gopsodarjeva last.

[aste]

Ali suženj in sin (pod obvlastjo) zastopata indirektno?

[Zmaj]

Vsi večinoma zastopajo indirektno, saj je misel, da bi se sklepali posli vsi korist oz. breme 3. osebe (odsotne) rimskemu pravu zelo tuja in zato tudi direktno zastopanje se pojavi zelo redko.
Ravno nasprotno kot po današnjem veljavnem pravu, kjer posledice nastanejo direktno za zastopanega.
@Drago: Je tako, ne ?

[dragoxxx]

Tako je Zmaj. Načeloma oče oz. gospodar iz posla, ki ga sklene sin ali suženj pod oblastjo, ni zavezan direktno(ne gre za neposredno zastopanje, ki v rimskem pravu še ni bil sploh dodobra razvit institut, kot je rekel Zmaj), neposredni učinek bi imel tak posel šele, če bi gospodar ali oče dal sinu ali sužnju posebno(izrecno) pooblastilo za sklenitev posla(iussu patris oz. iussu dominis).
Tako da ja, suženj in sin načeloma delujeta indirektno(posredno).

[aste]

Po katerem načelu odgovarja zastavni upnik – za katero stopnjo krivde?

To vprašanje je med ponovitvenimi vprašanji v sklopu obligacijskega prava. Zastavni upnik kje je mišljen? Splošno? Ve kdo odgovor?

[kleopatra]

glede na to, da ima od zastavne pogodbe korist tudi zastavni upnik, lahko po utilitetnem načelu sklepam, da odgovarja kot dober gospodar, torej za vsako krivdo. naj me kdo popravi, če ni tako...

[Zmaj]

Tako kot se dogovorita, če se ne dogovorita odgovarja po utilitetnem načelu.
Da se ne bi zmotil, raje sam preveri v knjigi pod kontrakti.

@Kleopatra: Točno, za vsako krivdo odgovarjata upnik kot tudi zastavitelj.

[kleopatra]

en primer:

"brivec brije sužnja na javnem kraju. brivca v roko zadane žoga, tako da sužnju po nesreči prereže vrat in suženj umre. kdo je kriv, kdo odgovarja?

moja razmišljanja so me pripeljala do več odgovorov
- brivcu lahko očitamo malomarnost, ker je bril na javnem kraju in zato odgovarja
- brivec je sužnja ranil neposredno (po načelu: škoda povzročena telesu s telesom) in zopet odgovarja brivec

kaj vi pravite?

[lilly]

za tole imaš odgovor v knjigi primerov. ne spomnim se točno katera stran, samo mislim, da je na levi strani spodaj

[aste]

Še na ena nejasnost (oz. nezmožnost trenutne povezave v glavi)...

S KATERIM PRAVNIM POSLOM IZ STVARNEGA PRAVA, BI LAHKO PRIMERJALI CESIJO?

Morda tradiciji?

[aste]

za tole imaš odgovor v knjigi primerov. ne spomnim se točno katera stran, samo mislim, da je na levi strani spodaj

Stran bi več kot pomagala.