Forum študentov Pravne fakultete v Ljubljani
http://www.pravnica.net/forum/
se mi je zdel da je tko ja, ok pol sm dobr razumel.. sej je jabuljat napisal/-a:ce mu prodajalec ni nic jamcil, potem ocitne napake trpi kupec, saj bi jih lahko s skrbnim pregledom odkril in bi jih moral grajati
ce gre pa za skrite napake, ima pa na moznost redhibitorno in quanti minoris tozbi
vsaj zdi se mi tko, do kupoprodajne podrobno pridem sele jutri
jst sm tud dons začel s kupoprodajo.. nisem še tam, ravno pred tem sem in če ne bom razumel, kar iz tega stavka definitivno nisem, mi boš razložildragoxxx napisal/-a:skratka, ni treba...sm že razvozlal sam stvar.....tko da je ok: )
Ja, tko. Prvi polbrat dobi 500, drugi polbrat 500, tretji polbrat bi moral dobiti 500, ampak ker je umrl, na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci (torej tudi če bi imel ta tretji polbrat 10 otrok, bi vseeno vsi skupaj dobili lahko največ 500, med potomci samimi, pa bi se porazdelilo, vsak 50) in potomci četrtih prav tako kot potomci tretjih. Upam, da sm biu dost jasndragoxxx napisal/-a:dejte povedat, če pravilno sklepam...če pride do dedovanja v tretjem dednem redu po justininjanu-torej red, kjer so polbratje in polsestre ter na podlagi vstopne pravice otroci prej umrlih polbratov in polsestra....če js dobro razumem kranjca se je dediščina v primeru, da so polbratje in polsestre dedovali skupaj z otroci prej umrlih polbratov in polsestra, delila in capita med polbrate in polsestre(vključujoč umrle), glede otrok umrlih pol. in pols. pa in stirpes, med temi otroci pa in capita.....to na konkretnem primeru pomen:
A umre(ima dediščino 2000), ima 4 polbrata, 2 umreta, obadva imata 2 otroka..dediščina se tkole deli:
vsak polbrat dobi(tud umrla dva) 1/4 dediščine, kar je 500....namesto umrlih dveh dobijo tistih 500 za vsakega od njiju njuni potomci-se pravi otroka prvega in drugega dobita skupaj 500..nato si ta otroka teh petsto razdelita in capita, vsak dobi 250......a je prav?
pomoje da ja, kambič je rekel enkrat da izpite med vikendi načeloma že popravijo, kadar so pisni ob petkih....Michelle napisal/-a:Kdaj pa mislte, da lahko pričakujemo rezultate od izpita (oz kdo se je uvrstil na ustnega) in ustne zagovore? Glede na to, da je izpit na petek, je možno, da je to že v pondelk in so potem ustni pondelk+torek?
to bi blo ful dobr.. Da ne trpimo v negotovosti pol še en tedn 
Pa saj zastavni upnik ne postane lastnik stvari? On ima samo možnost, da v primeru, če dolg ne bo plačan pri hipotečni zastavi, da zahteva stvar v svojo posest. In zakaj zahteva? Zato, da bo lahko stvar prodal in se iz izkupička poplačal. Ker meni se zdi to bolj logično, saj če bi on POSTAL LASTNIK, potem ima itak lastninsko pravico in bi lahko počel s stvarjo kar bi hotel, torej mu je ne bi bilo treba prodati?buljat napisal/-a:Zdej mam pa par vprasanj in sicer:
kdaj postane zastavni upnik lastnik stvari?, nevem al to kje pise v knjigi ali ne, jst predvidevam da po poteku roka, ki ga dolocita zastavitelj in zastavni upnik.
a)ce pridobi lastninsko pravico po poteku roka, zakaj lahko pri hipotecno zastavljeni stvari zahteva prepustitev posesti z actio hypothecaria in rem, in ne z rei vindikacijo, a je hypothecaria in rem veliko lazje dokazljiva?
b) ce ne pridobi potem tudi po nacelu nemo plus iuris ad alium transfere potest ne more kupec pridobiti lastninske pravice brez priposestvovanja..
pa se.. zastavna pogodba nastane z prepustitvijo hipotecno zastavljene stvari v posest zastavnega upnika. kaksne zahtevke ima potem tu zastavitelj oziroma zastavni upnik, edina varianta ki jo jaz tu vidim je zahteva po vrnitvi presezka prodane stvari...se kaj?
ce bi kdo znal odgovorit bi mi bilo v veliko pomoc
lp
hmm..."sploh za tiste, ki NISTE imel nikol latinščine"....kako pa veš, da "nismo" imel nikol latinščinebuljat napisal/-a:beneficije mors pomoje kr vse znat... zdej za drugo kar si napisu pa skor sigurno ne, znat mors pomoje najpomembnejse reke in nacela, pa kaksne osnovne besedne zveze recimo suus heres pa damnum emergens itd. takih nepomembnih zvez se pa pomoje nima smisla ucit, sploh za tiste ki niste meli nikol latinscine
....hahahaha...hec hec V določenih primerih, kadar je togost civilnega prava povzročala neke vrste nepravičnost ali omejevala možnosti za uveljavljanje sodobnejših reform, je pretor tako stanje saniral s tem, da je(v našem primeru na področju dednega prava) določenim osebam, ki po civilnem pravu niso bili upravičeni dedovati, tj. niso bili civilni dediči, nudil bonorum possesio(dejansko vzetje dediščine v posest) in omogočil de facto dedovanje. Podpobno ti je to z bonitarnim in civilnim lastnikom v stvarnem pravu...pač, ko pride do neke napake, ki ni tako "huda", potem pretor n podlagi svoje pravosodne moči dovoljuje take izjeme....se pravi lahko je nek tujec, ki po civilnem pravu ni bil rimski državljan, na podlagi pretorjevega bonorum possesio, dedoval, kar po ius civile ne bi mogel....oprosti za tako obširno razlago, sm poskušal zajet pač nekak vse, da bi ti blo lažje razumet..20090293 napisal/-a:A mi lahko nekdo pove definicijo pretorskega dediča, prosim lepo?
Ni se ti treba opravičevat, sem ti zelo hvaležna! Tenxdragoxxx napisal/-a:V določenih primerih, kadar je togost civilnega prava povzročala neke vrste nepravičnost ali omejevala možnosti za uveljavljanje sodobnejših reform, je pretor tako stanje saniral s tem, da je(v našem primeru na področju dednega prava) določenim osebam, ki po civilnem pravu niso bili upravičeni dedovati, tj. niso bili civilni dediči, nudil bonorum possesio(dejansko vzetje dediščine v posest) in omogočil de facto dedovanje. Podpobno ti je to z bonitarnim in civilnim lastnikom v stvarnem pravu...pač, ko pride do neke napake, ki ni tako "huda", potem pretor n podlagi svoje pravosodne moči dovoljuje take izjeme....se pravi lahko je nek tujec, ki po civilnem pravu ni bil rimski državljan, na podlagi pretorjevega bonorum possesio, dedoval, kar po ius civile ne bi mogel....oprosti za tako obširno razlago, sm poskušal zajet pač nekak vse, da bi ti blo lažje razumet..20090293 napisal/-a:A mi lahko nekdo pove definicijo pretorskega dediča, prosim lepo?
Po mojem mnenju se to nanaša na neformalno odpoved zastavni pravici, torej če upnik zastavitelja v določenem času (longi temporis praescriptio) ni terjal, potem se šteje, da je zastavljena stvar prosta bremen.dragoxxx napisal/-a:a mi lahk kdo pove, kaj točno pomeni, da zastavitelj lahko priposestvuje prostost zastavljene stvari?
najlepša hvala..
