Izpit 2009/2010

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: a90MinniereaTheLaw

Zaklenjeno
manca
Prispevkov: 28
Pridružen: 15. Dec 2009 16:41

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a manca » 04. Maj 2010 22:26

hvala buljat!! jasno :)

20090293
Prispevkov: 33
Pridružen: 05. Mar 2010 16:07

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a 20090293 » 04. Maj 2010 22:53

A mi kdo lepo lepo lepo zelo lepo prosm ve povedat, kje v knjigi primerov se nahaja tist primer z vinom, kisom, zmoto o substanci etc etc? :)
+ a tale kognicijska fora resno pride v postev? :o

manca
Prispevkov: 28
Pridružen: 15. Dec 2009 16:41

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a manca » 05. Maj 2010 00:27

20090293 napisal/-a:A mi kdo lepo lepo lepo zelo lepo prosm ve povedat, kje v knjigi primerov se nahaja tist primer z vinom, kisom, zmoto o substanci etc etc? :)
+ a tale kognicijska fora resno pride v postev? :o
str 177

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 09:34

Spet mam ene par uprašanj, če bi se našla kaka dobra duša da bi odgovorila usaj na kakega :D

1. primer 79, tisto ko nastavimo zanko pa ujamemo medveda in pride v našo oblast potem pa ga nekdo spusti in preneha biti naš. proti njemu imamo tožbo in factum.
Zakaj ni tle tožba iz tatvine? :o Bi bla mogoče tatvina samo če bi se ta drug hotu z medvedom okoristit? Tko da bi ga on uzel?

2. Kdo je vesoljni oskrbik?

3. Če smo tisto kar posedujemo tako izgubili da ne vemo kje je, prenehamo posedovati.
Se rajš prepričam zihr če je tko: nehamo posedovat, smo pa še zmer lastniki? Sam kdor to vzame je potem tat al ne??

4. primer 100: Suženj je na begu in priposestvovanje se konča kolikor se kdo drug ni polastil posesti na njem.
?? a ne bi moglo bit da se lih v tem primeru če se ga kdo polasti naše priposestvovanje konča?

5. Šibkost spomina ne škoduje posesti ki se je ni polastil drug.
Torej, če pozabmo kam smo dal neko stvar, mamo še zmer na njej posest če se je ne polasti kdo drug. Čim pa se jo zgubimo posest? Sam to ni predmet okupacije ane...kaj pa je pol, ta drug zagreši tatvino? Sam če ni mel tatinskega namena pol ni tatvina. Kaj pa je pol? :? :lol:

6. Če shranjevalec proda mojo stvar a zgubim lastninsko pravico?

7. primer 184: Stanovalec je vzidal v tujo zgradbo okna in vrata ki jih je lastnik po enem letu odstranil
A ni rečeno da če kdo svoj material vgradi v tuje zemljišče da trajno zgubi lastninsko pravico na njem? :(


8 primer 278..Ticija je zastavila tuje zmeljišče Aju nato še Bju. Kasneje je postala lastnica....
A ni rečeno da se tuje stvari ne more zastavt?? Lahko bi zastavla le svoje zemljišče za tuj dolg..

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 05. Maj 2010 09:57

Eko, ti bom js poskusil pomagati:
1.Mislim, da je tukaj tožba in factum, ker ga je spustil brez tatinskega namena(brez namena vzeti medveda zase, si ga prilastiti)..v nasprotnem primeru bi bila tožba actio furti, če bi nasilno odvzel medveda oz. mislim, da bi lahko lastnik zahtveal celo medveda nazaj, če je v oblasti tatu, z condictio furtiva.
2. vesoljni oskrbnik je ponavadi suženj, ki ga gospodar osvobodi, po načelu iurata operarum promissio pa je tak osvobojenec dolžan skrbet za premoženje bivšega gospodarja-patrona-zanj lahko pridobiva tud posest.
3.Ja, s priposestvovanjem pa ta drug lahko postane lastnik.
4.Tle je mišljeno pomoje, da se priposestvovanje konča v smislu, da smo mi s priposestvovanjem pridobili LP na sužnju...
6. jah, mislim da kupec postane lastnik le s priposestvovanjem, sej kupna pogodba ne ustvarja stvarno-pravnih učinkov..lahko zahtevamo stvar tako, da uveljavljamo evikcijski zahtevek pomoje(zahtevamo stvar z rei vindikacijo)...+ imamo tudi zahtevke nasproti shranjvealcu.
8. zastavitev tujega zemljišča je nična, če pa zastavitelj naknadno postane lastnik tga zemljišča, ima zas. upnik nasproti njemu actio pigneraticia utilis.....za ostale odgovore nism lih siguren, tko da rajš ne bom napisal:D

C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a C.Chanel » 05. Maj 2010 14:59

Pri sedmem vprašanju je primer zastavljen takole, da kaj lahko stori lastnik zgradbe, ki je vgradil tuja okna in vrata, pa jih je potem lastnik (oken in vrat) po enem letu odvzel. Praviloma tisti, ki je lastnik kateregakoli vgrajenega gradiva ne prenega biti lastnik tega gradiva, vendar ga vse dokler stavba stoji oz. se gradivo pri prenovi ne sprosti ne more zahtevati kot svojega. Zato lahko torej v primeru, ko lastnik po enem letu odstrani okna in vrata, lastnik stavbe ta okna in vrata zahteva nazaj, ko da bi bila njegova, kajti vse kar je bilo povezano s tujo zgradbo, ostane del te zgardbe, dokler je z njo povezano.

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 15:01

Ja vrjetn je tkole, sam jz vem d sm enkrat prebrala tud to varjanto da kdor pač neki zida na tujem zemljišču, ko ve da je tuje, zgubi lastninsko pravico na tem vdelanem gradivu, ker je pač vedu da je to tuje in mu ne bi blo treba zidat.

Sej te stvari so itk use dvomljive :?

C.Chanel
Prispevkov: 103
Pridružen: 19. Nov 2009 14:41

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a C.Chanel » 05. Maj 2010 15:08

Ja, če ve da je tuje potem zgubi lastninsko pravico ja, ker je nedobroveren.

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 15:22

Ja sej torej ta najemnik je pač vedu da stanovanje ni njegovo, tko da ne vem zakaj je pol tam v knjigi primerov da lahko zahteva okna nazaj k jih lastnik vzame ven :?

Carko
Prispevkov: 43
Pridružen: 20. Okt 2008 17:40

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Carko » 05. Maj 2010 15:46

Pomoje je logično , dokler je del stavbe ne more zahtevat , ko pa je iz nje odstranjeno jih lahko zahteva nazaj (okna in vrata).

Arietida
Prispevkov: 108
Pridružen: 30. Avg 2009 15:49

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Arietida » 05. Maj 2010 19:56

Ojla, najprej da dodam k tejle debati o tramu:
- če ga vzida dobroverni, plača lastniku 2x vrednost tramu in postane lastnik,
- če ga vzida nedobroverni, kljub plačilu 2x vrednosti ne postane lastnik, vendar ga lastnik ne more zahtevati nazaj dokler stavba stoji.

Zanima me, če ima kdo bolj pametno predstavo o tem kaj je KONVALIDACIJA (=naknadna veljavnost) in KONVALESCENCA (= ozdravitev). Primer kakšen, ker si sploh ne predstavljam :)

+ ZASTAVNA PRAVICA= RAZPOLAGALNI PR.POSEL,
ZASTAVNA POGODBA= ZAVEZOVALNI PR.POSEL, ali pač ne? 0brazložitev? Anyone? :( ;)

http://www.pravnosvetovanje.info/wp/zas ... -hipoteka/ --> mal sm brskala po netu in mi zdj nič več ni jasno.

Tenkjuverimaaač

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 05. Maj 2010 20:42

ok glej, konvalidacija ali konvalescenca je isto, le drugacna terminologija, pomeni pa sicer na primeru to>

24 letni rimski drzavljan A je prodal svoje kolo B-ju. A lahko do 25ga leta staroste po zakonu Lex Laetoria izpodbija pravni posel, ces da je bil prevaran zaradi svoje neizkusenosti. Po 25 letu starosti pravnega posla ne bo vec moc izpodbijati, torej bo postal NAKNADNO NEIZPODBOJEN in torej KONVALIDIRA.

zastavna pravica je stvarna in akcesorna pravica na tuji stvari. to NI razpolagalni pravni posel. razpolagalni pravni posli se uporabljajo za prenos stvarnih pravic( mancipacija, in iure cesija, izrocitev, vindikacijsko volilo in prisoditev) ali terjatev(cesija)

zastavna pravica daje le upravicenje po zapadlosti terjatve za katero je nastala, da se lahko zastavni upnik na njeni podlagi poplaca z prodajo stvari(kupoprodajna pogodba- zavezovalni pravni posel), katera bo podlaga za razpolagalni pravni posel s katerem se bo na kupca prenesla lastninska pravica.

zastavna pogodba sicer po mojem mnenju je pravni posel, saj je razmerje med zastavnim upnikom in zastaviteljem na podlagi katerega se poracunajo stroski, skoda, zahteva za vrnitev stvari, vendar se mi za ZAVEZOVALNI del zdi primerna le opcija da razpolaga zastavni upnik s stvarjo, ce terjatev zapade.
glede tega nisem cisto preprican, upam da zna kdo bolje argumentirati ;)

Arietida
Prispevkov: 108
Pridružen: 30. Avg 2009 15:49

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Arietida » 05. Maj 2010 21:07

Ok, res sem čudovita,da iz 1 termina naredim 2. Čeprav se lahko un "ali" v kjigi tolmači tudi kot da sta 2 možnosti.. :) Uglavnem, hvala za razjasnitev!

Glede zastavne pogodbe/ pravice me pa še vedno matra, ker sem skoraj 100procentna, da sem nekje slišala neke povezave z zavezovalnimi in razpolagalnimi pr.posli.. No ali pač ne :D Sicer pa hvala za jasno razlago.

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 21:30

Se da komu tale test rešt al pa usaj kako uprašanje od teh primerou ...sej bi rabla sm kratke odgovore, k ful ne vem č rešujem v pravo smer. :shock:

IZPIT 17.9.2009
1.Kdo je dedič in kdo substitut pri pupilarni substituciji? Katero splošno načelo razveljavlja pupilarna sub.?
2. A ima v ogradi ovce. Oven skoči čez ogrado v B-jev gozd. B ga najde in obdrži. Kakšne zahtevke ima A proti B-ju? Kaj se zgodi če oven pri B-ju povzroči škodo?
3. A kupi od 12 letika osla, misleč, da je star najmanj 15 let. A ga odpelje na svojo posest in sam odpotuje ter se vrne čez 14 mesecev. Ko se vrne, varuh 12letnika zahteva, da mu vrne osla. Last. pravica, posest?..
4. A zastavi B-ju gozd. A v gozdu poseka drevesa in naredi deske. Za kakšno zastavo gre? Ali so deske zastavljene?
5. A kupi od B 100 žita za 100. B mu jih ne izroči pravočasno. A bi lahko žito kupil od C-ja za 130 a ga ne. A-ju od lakote umreta 2 sužnja. Kaj lahko A zahteva od B-ja?
6. A naroči B-ju naj terja C-ja. B terja C-ja, ki nima denarja in ga prosi naj ga ne terja. Ali B mora terjati od C-ja? Kaj lahko stori A, če B zaradi C-jevih besed noče terjati? Komentiraj...
7. Pralec A izgubi B-jevo tuniko. A mu zato povrne njeno vednost. Pralec po določenem času najde tuniko. Pravna sredstva?... Komentiraj.

Arietida
Prispevkov: 108
Pridružen: 30. Avg 2009 15:49

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Arietida » 05. Maj 2010 21:35

Post od Dexterja na strani 19 v temi Izpit:

IZPIT RIMSKO PRAVO, 17. september 2009
(odgovori kot jih je povedal profesor Kranjc)

1. A je v ogradi pasel ovce. Oven preskoči ograjo in zbeži v B-jev gozd. B ga najde in ga obdrži. Za kaj gre? Kako je z lastninsko pravico in posestjo? Kaj se zgodi, če oven pri B-ju povzroči škodo?
a) ZA KAJ GRE: gre za tatvino (ker si je prisvojil)
b) LASTNINSKA PRAVICA: A
POSEST: B (nedobroveren)
c) ŠKODA: (P.S. NI actio de Pauperie, ker je ta samo za razdražene živali)

2. A je od 12-letnega B-ja kupil osla, misleč, da je star najmanj 15 let. A ga odpelje na pristavo in odpotuje, ter se vrne čez 14 mesecev. Ko se vrne, varuh 12-letnika zahteva, da mu vrne osla. Za kaj gre? Lastninska pravica na oslu?
a) ZA KAJ GRE: dejanska zmota
b) LASTNINSKA PRAVICA NA OSLU: od kupca, če ga priposestvuje (če gledamo po klasičnem pravu, je postal zaradi priposestvovanja lastnik; po Justinijanovem pravu pa ne, zato bo po Just. 12-letnik moral vrniti kupnino, kupec pa osla)

3. A zastavi B-ju gozd. A v gozdu poseka drevesa in naredi deske. Za kakšno zastavno pravico gre? Kaj je predmet zastavne pravice? Kako opredelimo A-jevo ravnanje? Ali so deske zastavljene?
a) ZA KAKŠNO ZAST. PRAVICO GRE: hipoteka (pogodbena zastava)
b) PREDMET ZAST. PRAVICE: zemljišče z gozdom
c) KAKO OPREDELIMO A-JEVO RAVNANJE: predelava (spremenil je stvari tako, da jih ni mogoče povrniti v prvotno obliko)
č) ALI SO ZASTAVLJENE TUDI DESKE: NE
(P.S. drevesa NISO plodovi zemljišča)

4. A naroči B-ju, da od C-ja izterja 100. C nima denarja, zato prosi B-ja, da mu odpusti dolg. Za kaj gre? Ali lahko B C-ju odpusti dolg? Kaj lahko stori A, če B C-ja ne terja?
a) ZA KAJ GRE: mandat (interes A-ja)
b) LAHKO B C-JU ODPUSTI DOLG: NE, nima možnosti razpolagat s terjatvijo
c) KAJ LAHKO STORI A, ČE B C-JA NE TERJA: terja izpolnitev obveznosti

5. Pralec A je izgubil B-jevo tuniko. A mu zato povrne njegovo vrednost. Pralec po določenem času najde tuniko. Kakšno je razmerje? Kaj lahko pralec zahteva od B-ja. S katero tožbo?
a) RAZMERJE: locatio conductio operis
b) KAJ LAHKO PRALEC ZAHTEVA OD B-JA: da odnese suknjič in naj vrne obogatitev
c) TOŽBA: condictio causa finita (oz. obogatitvena tožba)
(P.S. condictio indebiti NI, ker je pri njej izhodiščni obstoj nedolga, tukaj pa je dolg bil)

6. A kupi od B-ja 100 žita za 100. B mu ga ni pravočasno dobavil. A bi lahko žito kupil od C-ja za 130, a tega ni storil. A-ju zaradi lakote umreta 2 sužnja. Za kaj gre? Kaj lahko kupec A zahteva od prodajalca B-ja?
a) ZA KAJ GRE: kupoprodajna pogodba pri kateri je prodajalec v izpolnitveni zamudi
b) KAJ LAHKO A ZAHTEVA OD B-JA: za sužnja prodajalec ne odgovarja, obe stranki morata ravnati kot dobra gospodarja. Lahko bo zahteval izpolnitev in povrnitev 30.

7. Kdo je dedič in kdo substitut pri pupilarni substituciji? Katero splošno načelo razveljavlja pupilarna substitucija?
a) DEDIČ: nedorasli sin
SUBSTITUT: njegov dedič
b) KATERO NAČELO RAZVELJAVLJA: načelo, da dediča postavi zapustnik (tukaj oče postavi dediča svojemu otroku)
(P.S. če bi otrok prej umrl, bi šlo za vulgarno substitucijo)

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 05. Maj 2010 21:58

ok, a te odgovore je Kranjc dal:D..mamma mia, zkj ne pride pri pralcu condictio sine causa(tko piše v knjigi btw), zakaj pri kupoprodajni pogodbi zahteva povrnitev 30, če s C-jem sploh ni v razmerju A, in iz kje so potegnili načelo, da dediča postavi zapustnik..sicer to je res, ampak tle bi js dal semel heres, semper heres:D

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 22:18

dragoxxx napisal/-a:ok, a te odgovore je Kranjc dal:D..mamma mia, zkj ne pride pri pralcu condictio sine causa(tko piše v knjigi btw), zakaj pri kupoprodajni pogodbi zahteva povrnitev 30, če s C-jem sploh ni v razmerju A, in iz kje so potegnili načelo, da dediča postavi zapustnik..sicer to je res, ampak tle bi js dal semel heres, semper heres:D
Sej u bistvu condictio causa finita je oblika od condictio sine cause (piše na str 909). tko d po moje je prou tud če daš sine causa tam.
Od kje pa tisto načelo pa ne vem :D

Arietida, hvala.

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 05. Maj 2010 22:56

Fleurette napisal/-a:Se da komu tale test rešt al pa usaj kako uprašanje od teh primerou ...sej bi rabla sm kratke odgovore, k ful ne vem č rešujem v pravo smer. :shock:

IZPIT 17.9.2009
1.Kdo je dedič in kdo substitut pri pupilarni substituciji? Katero splošno načelo razveljavlja pupilarna sub.?
2. A ima v ogradi ovce. Oven skoči čez ogrado v B-jev gozd. B ga najde in obdrži. Kakšne zahtevke ima A proti B-ju? Kaj se zgodi če oven pri B-ju povzroči škodo?
3. A kupi od 12 letika osla, misleč, da je star najmanj 15 let. A ga odpelje na svojo posest in sam odpotuje ter se vrne čez 14 mesecev. Ko se vrne, varuh 12letnika zahteva, da mu vrne osla. Last. pravica, posest?..
4. A zastavi B-ju gozd. A v gozdu poseka drevesa in naredi deske. Za kakšno zastavo gre? Ali so deske zastavljene?
5. A kupi od B 100 žita za 100. B mu jih ne izroči pravočasno. A bi lahko žito kupil od C-ja za 130 a ga ne. A-ju od lakote umreta 2 sužnja. Kaj lahko A zahteva od B-ja?
6. A naroči B-ju naj terja C-ja. B terja C-ja, ki nima denarja in ga prosi naj ga ne terja. Ali B mora terjati od C-ja? Kaj lahko stori A, če B zaradi C-jevih besed noče terjati? Komentiraj...
7. Pralec A izgubi B-jevo tuniko. A mu zato povrne njeno vednost. Pralec po določenem času najde tuniko. Pravna sredstva?... Komentiraj.
1. dedic je nedorasli zapustnikov otrok, substitut je tisti, ki bo dedoval, ce bo nedorasli umrl pred dosego oporocne sposobnosti.
2. A lahko z lastninsko tozbo tozi B-ja, ce je v dobri veri, ce je B v zli veri ga lahko tozi tudi z condictio furtiva. B ni pridobil lastninske pravice, ker A domace zivali ni derelinkviral. ce oven povzroci skodo, odgovarja njegov lastnik in sicer lahko povrne skodo ali izroci ovna. ce pa je B kriv za ovnovo povzrocitev skode, A-ju ne bo treba povrniti nicesar.
3. posest preide na A-ja, postane dobroverni posestnik. posest obdrzi do vrnitve nazaj. lastninska pravica ni presla na A-ja saj nedorasel ne more veljavno odsvajati brez dovoljenja varuha, vendar pa bo po enem letu A stvar priposestvoval in postal civilni lastnik, torej bo zoper varuhovo tozbo lahko uveljavljal ugovor priposestvovanja. toda, pretor bo nedoraslega z restitutio lahko povrnil v prejsnje pravno stanje in posest ter lastninska pravica bosta presle nazaj na nedoraslega.
4. gre za hipotecno zastavo gozda- torej zemljisca. nevem kako je z deskami, mislim da niso zastavljene.
5. A lahko tozi B-ja z actio empti in sicer zahteva interes, ki bi ga imel na pravocasni izpolnitvi, ne bo pa mogel zahtevati povracila vrednosti suznjev.
6. B mora izvrsiti narocilo, ki ga je sprejel, torej terjati C-ja. A lahko tozi B-ja z actio mandati directa.
7. Pralec bo lahko tuniko izrocil B-ju. Po tem bo lahko z condictio sine causa zahteval povrnitev vrednosti, ki jo je placal B-ju zaradi nevracila tunike.


ok zdele sm vidu da je ze post z odgovori haha

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 05. Maj 2010 23:02

:lol: Ni panike, sej nisi nč na škodi če mal vadš reševanje ane :lol:
Dexter napisal/-a:izpit 23.3.2010
(rešitve kakršne bi dal jaz :D )
6.Kaj je transmisija v slovenščini? Zakaj so pri njej upravičeni le zunanji dediči?[/b]
Transmisija je podedovanje dednega pripada. Zunanji dediči so upravičeni, ker gre za oporočno dedovanje; sui heredes že imajo institut vstopne pravice (ki je seveda pri intestatnem dedovanju) -> za to zadnjo poved nisem prepričan :D
Kaj ni tle odgovor zakaj so upravičeni le zunanji dediči..zato ker pri zunanjih dedičih pripad in pridobitev dediščine nista istaočasno, pripadlo dediščino morajo šele pridobit, medtem k je pr nujnih dedičih hkrati?
Fleurette napisal/-a:Se da komu tale test rešt al pa usaj kako uprašanje od teh primerou ...sej bi rabla sm kratke odgovore, k ful ne vem č rešujem v pravo smer. :shock:

2. A ima v ogradi ovce. Oven skoči čez ogrado v B-jev gozd. B ga najde in obdrži. Kakšne zahtevke ima A proti B-ju? Kaj se zgodi če oven pri B-ju povzroči škodo?
Pa še to k sm dala prej tale primer; mogoče kdo ve s kero tožbo se zahteva povrnitev ŠKODE :shock: ker actio de pauperie je sam za razdražene živali, kaj je pa nasplošno za povrnitev škode?

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 05. Maj 2010 23:15

zgori sm narobe napisu, B poseduje stvar kot svojo, mislim, da ne bo mogel uveljavljati nobenega zahtevka napram A-ju ;)

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 05. Maj 2010 23:38

vidim, da ste še vedno, kljub pozni uri..aktivni tlele.....zaslužite si pohvalo...:D..aja, pa eno vprašanje še......glede naključnega uničenja stvari pri stipulaciji....a je to sploh kje v knjigi?..če ni, a bi prosim kdo na hitro povedal kaj tu velja?..in še neki...glede adpromisij pa adstipulacij, skratka akcesornih stipulacij, ne......sej z njimi se prenavljajo obveznosti, ne?(pasivna pa aktivna delegacija?)....pri novaciji stara obveznost ugasne z akcesorno stipulacijo in vse pravice , ki se nanjo navezujejo(zastavna, poroštvo, itd.), pri cesiji pa se ohranja obveznost, če se ne motim?

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 05. Maj 2010 23:42

pa še nekaj..kambič je rekel, da naj si dobro pogledamo pri družbeni pogodbi izraza qoud sortem pa quod usum...tukaj je razlika ta, da qoud sortem pomeni, da družbenik da stvar sodružbenikom v solastnino, qoud usum pa da da stvar v souporabo?..a je tukaj to sam treba vedet ali izhaja iz kambičevega dobrohotnega nasveta, da naj si to pogledamo, še kaj pomembnejšega?:D

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 06. Maj 2010 07:28

pri stipulaciji, tako kot pri vecini obligacijskih razmerij nakljucno unicenje species trpi upnik, genus pa dolznik. pri species pride do naknadne nemoznosti izpolnitve in s tem je dolznikova zaveza prosta

pasivna in aktivna delegacija sta pri novaciji, ko se spremeni oseba dolznika oziroma upnika. pri akcesornih stipulacijah pa stara obveznost ne preneha temvec nastane se ena s katero pride do vec soupnikov ali se se nekdo poleg dolznika zaveze za izpolnitev obveznosti

tko kot si napisal novacija je predhodnik cesije in se razlikuje od tega da ugasnejo akcesorne pravice in porostva, ter je potrebno soglasje dolznika pri stipulaciji

ce da v solastnino vsi sodruzbeniki pridobijo miselni delez, ce da v souporabo je se vedno druzbenikova, temvec lahko stvar sodruzbeniki le uporabljajo, mislim da je toto, vec ne pise v knjigi :)

Arietida
Prispevkov: 108
Pridružen: 30. Avg 2009 15:49

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Arietida » 06. Maj 2010 09:53

Če družbenik prepusti družbenikom stvar v souporabo(quad usum) naključje trpi lastnik, če jim da v solastnino (quoad sortem) naključje trpijo vsi.

*masha*
Prispevkov: 17
Pridružen: 13. Jan 2010 23:25

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a *masha* » 06. Maj 2010 14:10

čau! upam, da se bo komu dal odgovorit :)
A po elektronski pošti naroči slaščičarju poročno torto, toda zmoti se pri roku - namesto 1. okt napiše 1. nov. Slaščičar torto dostavi dan po poroki, tj. 2. okt. Kaj lahko stori A, ki je moral manjše tortice kupiti pri konkurenčni slaščičarni, da je postregel goste?
tuki me mel motijo tile roki... Un napiše 1. november, dostavi pa mu 2. oktobra?? :) čudn...

A je že dolgo čakal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj na referentu na občini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoče zahtevati denar, ki ga nekdo plača brez razloga, nazaj. Ali bo A lahko zahteval denar nazaj? Utemelji.
am... mislim da ne ampak zakaj??? :D

A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo. B hoče odstopiti in za to A-ju ponudi dvojno kupnino. Ali jo je A dolžan sprejeti?
Mislim, da je ni, ampak je itak bolš če jo, ker s kakimi drugimi tožbami ne bi toliko pridobil??

A zaide v dolgove in stečaj. Na srečo pa je pred 8 meseci odsvojil zemljišče, ki je bilo glavni del njegovega premoženja. Komentiraj možnosti upnikov za poplačilo.
a ma tuki 8 mescov kej veze?? :)

to je zaenkrat to, zvečer pa prispe še kakšno vprašanje ;) hvala za odgovore :idea:

Zaklenjeno

Vrni se na