Izpit 2009/2010

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: a90MinniereaTheLaw

Zaklenjeno
dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Izpit 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 21. Apr 2010 19:21

lep pozdrav!

Vsi tisti, ki grete na prvi rok rima 7. maja......kako ste kej z učenjem, a ste že vse predelal?
Mislite, da nam bo uspelo dedno pravo vsaj neki malga predelat na predavanjih?

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 21. Apr 2010 20:33

Pri Kambiču gotovo ne, pri Kranjcu pa mogoče v ponedeljek, samo še ne vem, če se sploh splača it v 2 urah se že nekaj naučiš kot pa samo tam sediš...
Jaz upam, da pridem pri vsem na čisto :?
Si vis pacem para bellum

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 22. Apr 2010 07:46

Pri Kranjcu smo zdej pred pakti, pomojem je fajn sam prebrat naprej pa it poslusat v dveh tednih bomo skoraj sigurno tudi dedno pravo kaj omenili, sam sem pri 980, ter se mi zdi dedno se najtezje do sedaj, seveda samo prvo branje, znam pa nekje do 700~ pa kontrakte se kar :)

Pri kambicu pa sigurno ne bomo skoraj nic vec predelali, predavanja se mi vseeno zfijo koristna, ker je nova snov dokaj dobra razlozena in kranjc na predavanjih omeni cisto vse kar moras znati :)

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 22. Apr 2010 16:50

no, dedno je pomoje še najlažje od vsega, vsaj js sem dobil tak občutek, ko sem predelal, ampak bomo vidli:D

tey
Prispevkov: 57
Pridružen: 03. Jan 2009 12:34

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a tey » 22. Apr 2010 17:58

dragoxxx napisal/-a:no, dedno je pomoje še najlažje od vsega, vsaj js sem dobil tak občutek, ko sem predelal, ampak bomo vidli:D
Se strinjam, da je dedno najlažja snov, ker pa je na koncu knjige marsikomu zmanjka časa zanj.

LP

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 22. Apr 2010 18:15

a kdo ve kaka je razlika med prevzemom dolga(privativno intercesijo) in dejanskim prevzemom obveznosti??

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 22. Apr 2010 18:40

Glavna razlika je, da je pri prevzemu dolga tak dogovor učinkoval le med dolžnikom in prevzemnikom. Upnik ni mogel se sklicevati, da je prevzemnik prevzel dolg kot je to bilo pri privativni intercesiji, kjer je nastalo praktično poroštvo...(prevzemnik se zaveže tudi upniku).

Mislim, da je tako.

Nvem točno ali je pa to razlika od prevzema izpolnitve.
Si vis pacem para bellum

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 22. Apr 2010 19:25

Pa še nekaj vem, da smo rekli na predavanjih naj ločujemo adpromisijo oz. adstipulacijo od aktivne in pasivne delegacije. (torej pri stipulaciji sta še zemra 2 obveznosti, pri novacij stara ugasne in nastane enaka in ne ista...)
Si vis pacem para bellum

Uporabniški avatar
denny.crane
Prispevkov: 359
Pridružen: 11. Feb 2010 23:23

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a denny.crane » 23. Apr 2010 10:46

.
Zadnjič spremenil denny.crane, dne 23. Apr 2010 20:17, skupaj popravljeno 1 krat.
What's my name?"Denny Crane!" No further questions.

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 23. Apr 2010 20:12

Z novacijo tud prenehajo vse akcesorne pravice, prevzem obveznosti mislim, da pozna sele danasnje pravo nisem pa preprican,
kolacija dote pa mislim da je :
Oce je dal hceri A doto, ko je vstopila v zakonsko zvezo, recimo da je bila 200 zlatnikov.
Oce umre in zapusti trem hceram 1000 zlatnikov.
Ker je bila dota hceri A 200 zlatnikov, in kot taka ni bila predmet zapuscine saj je bila v premozenju zakoncev (torej hcere A in moza B), je z vstetjem(kolacija) dote prislo do skupne zapuscine 1200, torej je vsaka dobila po 400 zlatnikov, hcer A torej poleg vstete dote se 200 zlatnikov od 1000ih iz dediscine.

vsaj tko jst to razumem...

zanima pa me kako podrobno se nameravate nauciti dedno pravo?
ker men se zdi teh 70 strani cist prehudih in me glava boli k se jih spravm delat

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 23. Apr 2010 23:01

ma ja no, to dedno je tko.....js sem sam enkrat šel skozi, pa sm si kr zapomnu, ne vem, nekak mi je še kr uredu, medtem ko so kake obligacije kr hude:D......načeloma je vedno eno vprašanje iz dednega, tko na ustnem kot na pisnem:D

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 24. Apr 2010 18:40

kolegi, povejte mi sam, če pravilno sklepam(z vidika rimskega prava, ne sodobnega):

Razlika med neveljavnostjo(ničnost, izpodbojnost) in nenastankom pravnih poslov je v tem, da je PP neveljaven, takrat, ko sicer nastane, vendar ne pride do zaželenih in pričakovanih pravnih učinkov; nenastanek PP pa pomeni, da PP ne nastane tedaj, ko ne izpolnjuje pogojev, ki jih konkretni pravni red predpisuje za nastanek konkretnega pravnega posla...pri neveljavnih PP obstajajo zahtevki za povračilo morebitne nastale škode, pri PP ki ne nastanejo, pa takih zahtevkov ni.

povejte svoje mnenje.....pa hvala vnaprej:D

Sizif
Prispevkov: 242
Pridružen: 05. Okt 2008 18:02

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Sizif » 24. Apr 2010 19:07

sem podobnega mnenja, bi pa mal drugač to ubesedil:
rim. p. (RP) ni dosledno ločevalo izpodbojnih ter ničnih PP. izpodbojini so tisti, kateri naknadno lahko postanejo neveljavni (relativnost), nični pa tisti, ki sploh ne nastanejo in ne morejo konvalescirati oz. konvalidirati, če se pogoj veljavnosti naknadno izpolni. RP je upoštevalo ničnost oz. izpodbojnost s tem, ko je pretor zavrnil komu tožbo oz. je nekomu nudil ugovor..
blank

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 24. Apr 2010 19:56

Še nekaj bi dodal. Tudi pri ničnosti, ne pride do učinkov, ki sta jih stranki stranki pričakovali oz. želeli. ( Ne samo, kadar se opredeljuje nek PP kot, da ni nastal)- tuja in naša literatura nekako v sodobnem civilnem pravu enačita ničnost in nenastanek PP, kako točno je to v rimskem pravu, pa tudi ne piše dosti v knjigi :!:
Pravtako, tudi pri ničnem pravnem poslu, ne izpolnjuje pogojev za veljavnost po veljavni pravni ureditvi (A in B skleneta pogodbo o prodaji heroina).

Drugače pa sem enakega mnenja kot vidva.

EDIT: Malo, si zakompliciral prispevek drago, tako, da se opravičujem, ker sem nekaj verjetno enako napisal.
Si vis pacem para bellum

dragoxxx
Prispevkov: 1387
Pridružen: 06. Okt 2009 16:33

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a dragoxxx » 24. Apr 2010 21:17

hvala obema...ne ne Zmaj, se opravičujem js, ker sm malce zakompliciral:D

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 25. Apr 2010 18:40

Mene pa zanima če bi mi mogoče kdo znau pomagat pr teh vprašanjih:

- sta konstitut in constitutum debiti alieni isto?? :?

- perfektnost kupne pogodbe in sporazum o blagu in ceni ni isto ane? In do kdaj je stvar na prodajalčevo nevarnost?Če prou razumem, kupna pogodba nastane, ko se stranki sporazumeta o blagu in ceni. Tukej je nevarnost stvari še vedno pr prodajalcu?
Na kupca pa nevarnost uničenja preide s perfektnostjo pogodbe- to je, ko je bila pogodba dokončno sklenjena. Sam to ni takrat ko se sporazumeta o blagu in ceni, ampak ko je stvar izročena itd. In od izročitve stvari je stvar na kupčevo nevarnost. Sm jz to use skupi prou razumela?

Torej kaj je treba zdej dat v odgovoru na izpitu če je primer da moraš povedat čigava je nevarnost? se pove, da je nevarnost kupčeva od perfektnosti pogodbe ali od izročitve? sej kaj ni to u bistvu eno in isto?

joj ta rim :evil:

- primera 143 in 144


če je dolžnik ročno zastavljeno stvar upniku ukradel in prodal:
v 143 primeru piše, da jo je mogoče priposestvovat ker se šteje da je prišla nazaj v oblast lastnika
v 144 pa, da če si tisto, kar si mi dal v ročno zastavo ukradel, postane stvar ukradena in jo je mogoče proposestvovat šele ko pride nazaj v oblast zastavnega upnika

Kaj je zdej prou? :( :? :shock:

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 25. Apr 2010 18:44

Enako. Seveda pa moraš to ločevati od posestnega konstituta.

Perfektnost in sporazum o cen in blagu seveda ni isto. Perfekcija nastane zemraj kasenje to je npr: ko je kupec po preizkusu izjavil, da mu stvar ustreza. Tako vidiš da tudi izročitev in perfekcija ni isto. Se prav nevarnost naključnega uničenja preide na kupca z perfekcijo (čeprav, je bila takrat stvar že izročena, pa npr: še ni izjavil, da mu ustreza- pogodba še ni dokončno sklenjena).

Mislim, da velja zadnji primer
Si vis pacem para bellum

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 25. Apr 2010 18:53

Hm kaj je že posestni konstitut :oops: :lol: čist mi je iz glave ušlo, znano pa je.

Zakaj potem v primeru 77 piše: Če je bila kupljena stvar potem ko je bila izročena, izgubljena zaradi tatvine, je nevarnost kupčeva, če pa stvar ni bila izročena pa prodajalčeva. Če ni perfektnost pa izročitev isto in je bila npr. stvar že izročena, ni pa še pogodba perfektna, bi tukej že mogla bit nevarnost kupčeva če gledamo izročitev, če gledamo perfektnost pa ne :( :shock:

Drgač pa hvala za hitre odgovore :)

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 25. Apr 2010 19:09

Poglej v knjigo :D . Moraš upoštevati tudi to, da je v knjigi primerov več različnih mnenj in včasih pride tudi to nasprotij, obvelja pa tisto mnenje, ki je po vsej verjetnosti opisano v knjigi... In iz tistega opisa v knjigi se da sklepati, da je to drugačno. Ravno omenjeni primer, ki sem ga navedel je iz knjige.

Np, hitrost je naša vrlina 8-) :lol:

Posestni konstitut...najemnik postane lastnik nepremičnine, na podlagi nuda voluntas...
Si vis pacem para bellum

eldorado
Prispevkov: 650
Pridružen: 09. Nov 2009 09:54

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a eldorado » 27. Apr 2010 11:02

Na nekaj nejasnosti sem naletel kolegi, mogoče je to posledica tega, da se učim zraven še UCP in mešam zadeve, se mi bo sfuzlalo... :)

No, u glavnem... odgovorite mi prosim na vprašanja oz. me popravite, če se motim

1. Na SC Macedonianum se lahko sklicujejo tudi tisti sinovi, ki imajo pekulij iz naslova opravljanja vojaške službe/uradnika.

2. Stran 782, če je treba napisati katero tožbo je imel na voljo za vrnitev stvari, napišeš in factum koncipirana tožba? A ma ta tožba kakšn drugo ime, ravno takrat sem manjkal pri Kranjcu...

3. A je Bju ukradel sekiro. Potem jo je pa dal na posodo Cju. Kdo in s katerimi tožbami, bo lahko zahteval sekiro od Cja oz (katere tožbe prihajajo v poštev v tem priemru)?
Jaz bi tako odgovoril: ker se lastninska pravica pri posodbeni pogodbi ne prenaša, je sekiro lahko veljavno posodil tudi tat in v tem primeru bo A lahko zahteval nazaj od C-ja sekiro s tožbo actio commodati directa? Če pa je pravi lastnik (B) že pred tem ugotovil, da so mu sekiro ukradli, bo lahko uporabil rei vindicatio oz. condictio furtiva?

4. Stran 818, pred, pred zadnja vrstica... Kupec je moral ob prevzemu stvari očitne napake opaziti in jih grajati. Tudi če tega ni storil, je prodajalec zanje odgovarjal, kadar je dolozno zagotavljal, da stvar nima pomanjkljivosti, oz. da ima določene lastnosti, ki jih v resnici ni imela.
Potem pa si preberite primer 558... ni mi čisto jasno

Uporabniški avatar
Zmaj
Prispevkov: 1475
Pridružen: 22. Jul 2009 13:21

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a Zmaj » 27. Apr 2010 11:14

1. Seveda lahko ,ker so pod očetovsko oblastjo.

2. Pri Kambiču nismo tega sploh omenili, tako, da je za vrnitev shranjene stvari pač omenjena tožba :)

3. Jaz bi najprej začel z condictio furtiva oz. rei vindicatio, ker je bolj ugodna. In po mojem mnenju ima prednost to pred tatom, ki pa bi zahteval vrnitev na posodo dane stvari z direktno tožbo.. V bistvu bi bilo logično, da ima lastnik prednost pri tožbi oz. zahtevanje stvari nazaj?

4. Ja kakor vidim je problem v tem, da je več različnih mnenj. Se pravi, ko pride do Labeo nasprotno meni..se začnejo druga mnenja, jaz mislim, da obvelja zgornje, prvo mnenje, ker je tako opisano tudi v knjigi... Saj veš kako je pri teh primerih..
Si vis pacem para bellum

eldorado
Prispevkov: 650
Pridružen: 09. Nov 2009 09:54

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a eldorado » 27. Apr 2010 11:34

Zmaj napisal/-a:1. Seveda lahko ,ker so pod očetovsko oblastjo.

2. Pri Kambiču nismo tega sploh omenili, tako, da je za vrnitev shranjene stvari pač omenjena tožba :)

3. Jaz bi najprej začel z condictio furtiva oz. rei vindicatio, ker je bolj ugodna. In po mojem mnenju ima prednost to pred tatom, ki pa bi zahteval vrnitev na posodo dane stvari z direktno tožbo.. V bistvu bi bilo logično, da ima lastnik prednost pri tožbi oz. zahtevanje stvari nazaj?

4. Ja kakor vidim je problem v tem, da je več različnih mnenj. Se pravi, ko pride do Labeo nasprotno meni..se začnejo druga mnenja, jaz mislim, da obvelja zgornje, prvo mnenje, ker je tako opisano tudi v knjigi... Saj veš kako je pri teh primerih..
1. Ok, se mi je zdelo :)
2. Ja, samo Kambič včasih tudi kaj spusti, mogoče namenoma :P No uglavnm, bom napisu tko kt piše v Kranjčevi knjigi, če bo že to
3. Da, lastnik ima seveda prednost pred tatom, to je logično. Ampak, če tat pač zahteva stvar preden lastnik sploh zve, da so mu jo ukradli, jo lahko zahteva z actio commodati directa...
4. Ma ja, saj se mi je zdelo... se pravi, če je primer tako:
A kupi od B-ja kolo. B (prodajalec) mu nič ne zagotavlja glede napak in šele 2 tedna po nakupu A opazi, da (recimo, da je to bistvena napaka) kolo sploh nima sedeža ne balance :D B za to sploh vedel ni, saj se s kolesom sploh ukvarjal nikoli ni, A pa je bil tako zaslepljen, da niti opazil ni, da na kolesu ni sedeža in balance. Kdo trpi škodo? Kaj lahko zahteva kdo, oz. kakšne tožbe prihajajo v poštev (če sploh prihajajo)?

w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 » 27. Apr 2010 12:58

tazga primera zihr ne bo u izpitu, ker je res butast. =) A ni logično, da škodo trpi prodajalec? odvisno od roka ''garancije''...če je bil rok 1 tedn, pol škodo trpi kupec, ker se ni pozanimal in pobrigal v kakšnem stanju je kolo...če rok še ni potekel pa prodajalec trpi škodo...kupec pa ga bo tožil z neko tožbo ( actio newemkaj a je važn) in od njega zahteval povračilo denarja in mogoče še kej izgubljenega dobička, newem...al pa da mu kolo popravi v obliko, kot sta se dogovorila v kupoprodajni pogodbi....če je prodajalec v kupoprodajni pogodbi napisal, da je kolo takšno kot je, v piz** in kupec pogodbe ni prebral in jo je samo podpisal, potem logično da škodo trpi kupec...zdaj to js razmišlam z vidika modernega prava, newem pa kako je bilo v rimu...in če ne veš kako je bilo v rimu in neki logično razmišlaš, je itak narobe, ker v rimu ni blo nč logično. krneki.blabla.

eldorado
Prispevkov: 650
Pridružen: 09. Nov 2009 09:54

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a eldorado » 27. Apr 2010 13:40

w4nkst4 napisal/-a:tazga primera zihr ne bo u izpitu, ker je res butast. =) A ni logično, da škodo trpi prodajalec? odvisno od roka ''garancije''...če je bil rok 1 tedn, pol škodo trpi kupec, ker se ni pozanimal in pobrigal v kakšnem stanju je kolo...če rok še ni potekel pa prodajalec trpi škodo...kupec pa ga bo tožil z neko tožbo ( actio newemkaj a je važn) in od njega zahteval povračilo denarja in mogoče še kej izgubljenega dobička, newem...al pa da mu kolo popravi v obliko, kot sta se dogovorila v kupoprodajni pogodbi....če je prodajalec v kupoprodajni pogodbi napisal, da je kolo takšno kot je, v piz** in kupec pogodbe ni prebral in jo je samo podpisal, potem logično da škodo trpi kupec...zdaj to js razmišlam z vidika modernega prava, newem pa kako je bilo v rimu...in če ne veš kako je bilo v rimu in neki logično razmišlaš, je itak narobe, ker v rimu ni blo nč logično. krneki.blabla.
Hočem samo povedati, da me zanima kdo trpi škodo, če gre za bistveno napako, za katero prodajalec ni vedel, kupec pa se ni dovolj pobrigal pri nakupu in jo opazi šele doma... in če pride v poštev kakšna tožba... ne obremenjuj se s primerom, šlo je samo za ilustracijo, lol

buljat
Prispevkov: 143
Pridružen: 15. Nov 2009 22:57

Re: IZPIT 2009/2010

Odgovor Napisal/-a buljat » 27. Apr 2010 14:42

ce mu prodajalec ni nic jamcil, potem ocitne napake trpi kupec, saj bi jih lahko s skrbnim pregledom odkril in bi jih moral grajati

ce gre pa za skrite napake, ima pa na moznost redhibitorno in quanti minoris tozbi

vsaj zdi se mi tko, do kupoprodajne podrobno pridem sele jutri

Zaklenjeno

Vrni se na