eldorado napisal/-a:ja drago... sicer vrjetno nimaš veliko časa... se učiš za izpit al ne vem? uglavnm... če bi meu kej časa.. pou urce, urco.. da bi razložil (ker verjetno obvladaš) dedovanje v pretorskem in v justinijanovem pravu (če imaš kakšen primer za sorodnike, itd.).. civilno razumem.. tam se pa začne lomit pri PP in JP sicer je velika usluga, a če imaš čas.. ti bo ratalo sej če ne moreš, ni panike... bom nekoga druzga prosu oz. se pomatru 3x bolj najlepša hvala v vsakem primeru... lep pozdrav
Ni problema kolega, seveda imam čas. Ne vem kako hitro to potrebuješ, ampak obljubim da boš jutri ali pa najkasneje v torek imel vse pojasnjeno Ker danes imam neke opravke, pa ne utegnem. Vsekakor jutri al v torek pa bo tle napisano:)
eldorado napisal/-a:ja drago... sicer vrjetno nimaš veliko časa... se učiš za izpit al ne vem? uglavnm... če bi meu kej časa.. pou urce, urco.. da bi razložil (ker verjetno obvladaš) dedovanje v pretorskem in v justinijanovem pravu (če imaš kakšen primer za sorodnike, itd.).. civilno razumem.. tam se pa začne lomit pri PP in JP sicer je velika usluga, a če imaš čas.. ti bo ratalo sej če ne moreš, ni panike... bom nekoga druzga prosu oz. se pomatru 3x bolj najlepša hvala v vsakem primeru... lep pozdrav
Ni problema kolega, seveda imam čas. Ne vem kako hitro to potrebuješ, ampak obljubim da boš jutri ali pa najkasneje v torek imel vse pojasnjeno Ker danes imam neke opravke, pa ne utegnem. Vsekakor jutri al v torek pa bo tle napisano:)
svaka čast! ma res mi ni jasno še to.. mislm da ostalo znam.. ampak samo tega še nism skaperu.. ker tud primerov nimam.. kdo zdej kam spada.. in si ne znam predstavljat no super, zmenjeno.. hvala še enkrat.. dobiš za pir, če piješ.. lp
Kot obljubljeno:
Glavna razlika med dedovanjem po civilnem in dedovanjem po justinijanovem pravu je ta, da justinijanovo pravo v celoti upošteva kognatski dejavnik pri dedovanju(krvno sorodstvo), medtem ko civilno pravo upošteva agnatsko sorodstvo, pretorsko pravo pa je nekako blažilo nasprotja med tema dvema pravoma in hkrati upoštevalo kognatski in agnatski princip. Pretorsko pravo uvede dedne rede, ki jih civilno ni poznalo, v civilnem je zgolj šlo za skupine dednih upravičencev, ne pa za pravne dedne rede, ker je v civilnem dediščina pripadla LE ENKRAT, v pretorskem pa VEČKRAT. Pretorsko pravo pozna naslednje dedne rede in sicer:-Otroci-legitimi(dedni upravičenci po civilnem pravu)-kognati do 6. kolena-vir et uxor(preživeli zakonec). V prvem dednem redu so dedovali zapustnikovi otroci, pod katere so spadali tako njegovi agnatski kakor tudi naravni(krv ni) otroci, ki so dedovali per capita-po enakih deležih, vendar za razliko od justinijanovega dednega prava je tukaj pomemben institut-COLLATIO(vštetje premoženja emancipiranih otrok), ki se izvede le na zahtevo sui heredes. V tem redu velja vstopna pravica. V drugem redu dedujejo upravičenci po civilnem pravu in tu je razlika s civilnim dednim pravom, saj so v tem redu lahko zapustnikovi sui heredes že drugič zaprosili za dediščino, če to niso storili v 1. dednem redu, medtem ko v civilnem tega ni bilo, če npr. ni premoženje zapustnika pripadlo agnatom,potem se je štelo, da pripade državi, ne pa da so do njega upravičeni gentili. V 3. dednem redu so bili otroci 3. poklicani k dedovanju, če niso za dediščino zaprosli v prejšnjih dveh dednih redih, prvič pa je v tem redu lahko zaprosla žena in manu. V četrtem dednem redu je lahko žena in manu 2. zaprosla, žena sine manu pa šele prvič.
Eko to je kar se tiče pretorskega, justinijanovo sledi v nadaljevanju.
se opravičujem za zamudo, imel sem težave z netom, in sicer eko še justinijanovo dedno pravo:
Kot že rečeno, se tukaj upošteva le krvno sorodstvo, ne več agnatsko. Poznamo 7 dednih redov, ki so:-descendenti(potomci)-ascendenti(predniki, pravi bratje in sestre)-polbratje in polsestre-preostali kognati-vdova-nezakonski otroci-posvojenec. Tukaj je prof. Kranjc poudaril predvsem prva 2 dedna reda, ostali niso tok pomembni, da ne bi brezveze tle pisaril, si lahk pogledate v knjigi. V prvem dednem redu so bili poklicani VSI zapustnikovi potomci, NI več instituta collatio(vštetje), saj ni nobene razlike med alieni in sui iuris(svojepravnimi in tujepravnimi otroci). Dediščina se deli po glavah(in capita-vsi dobijo enake deleže). Posebnost je tudi v tem, da tukaj ne dedujejo le otroci, ampak VSI POTOMCI, tako da so lahko vnuki, ki so prej(v pretorskem in cvilnem dednem pravu) lahko dedovali le na podlagi vstopne pravice, če ni bilo ustreznega dednega upravičenca, ker je ta umrl, zdaj lahko dedovali na podlagi SVOJE LASTNE dedne pravice(seveda še naprej obstaja institut vstopne pravice).Če ni bilo potomcev. potem dedujejo predniki, ter zapustnikovi bratje in sestre, ter na podlagi vstopne pravice otroci(ne pa vnuki)! prej umrlih bratov in sester. Če dedujejo straši zapustnika skupaj z njegovimi brati in sestrami(le ti izključijo od dedovanja stare starše), se dediščina deli in capita, če pa dedujejo bratje in sestre zapustnika brez njegovih staršev, se tud deli in capita, če pa(!) dedujejo le otroci prej umrlih bratov in sestra na podlagi vstopne pravice, pa se dediščina ne deli in capita, ampak in stirpes(po deblih):
razlago tega načina sem podal v temi IZPIT 2009/10 se mi zdi ali pa temi Izpit, tko da si tam preberte, če komu ni jasno, da ne bi še enkrat tle pisal.
eko to je to, upam da sem kaj pomagal. Srečno na izpitu. Lp
uglavnm... če bi meu kej časa.. pou urce, urco.. da bi razložil (ker verjetno obvladaš) dedovanje v pretorskem in v justinijanovem pravu (če imaš kakšen primer za sorodnike, itd.).. civilno razumem.. tam se pa začne lomit pri PP in JP
sicer je velika usluga, a če imaš čas.. ti bo ratalo
