Pravnica.net

Ima kdo mogoče zbrane stare izpite od Kambiča?

A se mogoče ve kdo sestavlja?

izpit sestavlja Kambič.
kakšni napotki, njegovi stari izpiti kje zbrani?

llama napisal/-a:izpit sestavlja Kambič.
kakšni napotki, njegovi stari izpiti kje zbrani?

Vedno zgodovinsko vprašanje na izpitu. Praktično podarjena točka.

llama napisal/-a:izpit sestavlja Kambič.
kakšni napotki, njegovi stari izpiti kje zbrani?

to je potrjeno s strani profesorja?

Zaupaj prednikom

a je Kambič 100%???

Bi mogoče kdo napisu svoje rešitve?

hm mene zanima kako ste odgovarjali pri primeru s konjem.
sepravi lastnik vzame (ukrade) zastavljeno stvar in jo proda Aju. a A lahko priposestvuje al ne?

Glede na knjigo - stran 395. in glede na knjigo primerov - 143.primer in 144. primer - ne vem kaj nej si mislim, ampak jaz sem odgovorila, da lahko priposestvuje, čeprav se ukradene stvari ne da priposestvovati...

christi napisal/-a:Bi mogoče kdo napisu svoje rešitve?

Z VPRAŠANJI VRED da vsaj vemo za kaj se gre!

1. Ne spomnem se točno vprašanja, je pa blo neki v zvezi z notranjo delitvijo digest, v oklepaju je blo napisano da ne naštevaš mas, tko da predvidevam, da si mogu naštet iz česa so ble sestavljene mase, se prav civilno, pretorsko pravo, responzna literatura, težko opredeljivi spisi?
2. A je Bju zastavil konja. Ker je potreboval denar ga je ponoči ukradel in prodal ter izročil Cju. Ali ga C po klasičnem pravu priposestvuje?
3. Kaj je adstipulacija in kaj aktivna delegacija?
4. A je hotel dati Cju posojilo, zato je Bju naročil, naj v njegovem (Ajevem) imenu Cju izroči 5000 sestercev. Opredeli razmerja, tožbe.
5. Ali obljubiš dati 100 zlatnikov meni ali Meviju? Obljubim. Kako imenujemo Mevija? Ali s tem nastane solidarna obveznost?
6. A je skozi okno iz drugega nadstropja na svoj vrt vrgel neko stvar. Pri tem je poškodoval tujega sužnja, ki je nabiral korenje. Ali A odgovarja, tožbe?
7. Kaj je posledica dedne nevrednosti? Kaj dobi nujni dedič z inoficiozno tožbo, če uspe s tožbo?

Evo, lepo prosim za pravilne odgovore )

1. kaj nam pove notranja delitev Justinijanove kodifikacije (ne naštevaj mas):
pove nam, po kakšnem vrstnem redu si sledijo fragmenti v naslovih.

2. Jaz sem napisala, da ga lahko priposestvuje, da pa bo konju sledila zastavna pravica, ki je absolutna in bo upnik lahko zahteval njegovo prepustitev v posest. C bo lahko uporabil ius offerendi.

4. posredno posojilo. a mandant, posojilodajalec, b posojilojemalec, c mandatar. a:b--> condictio certae creditae pecuniae, a:c --> actio mandati directa, c:a --> actio mandati contraria, med B in C ni nastalo nobeno pravno razmerje

5. mevij je sprejemni pomočnik. ne gre za solidarno obveznost, saj je sprejemni upnik lahko le sprejme izpolnitev, ne more pa je terjati/odpustiti.

6. pisala sem o actio legis aquiliae, saj je hiša last A-ja, prav tako vrt, ne gre za javno mesto

7. razdedinjenje?
pride do intestantnega deodvanja, dobi intestantni delež


Prosim popravite me

pri drugi nalogi konja ne more priposestvovati, saj gre za tatvino posesti (furtum possessionis) in ukradenih stvari se ne more priposestvovati.

manjka tretja naloga : kaj je razlika med aktivno delegacijo in adstipulacijo.

pri 7 nalogi je posledica dedne nevrednosti, da tisti ki je bil dedno nevreden ni smel obdržati pripadle in že pridobljene dediščine. to je edini možen odgovor, priljubljeno vprašanje prof. kambiča

zanima pa me mnenje glede 6. naloge. zakaj ne bi mogla biti rešitev actio de deiectis vel effusis?

A pri drugi nalogi tut po enem letu ne more priposestvovati?

Pri 6. pa ta tožba ne pride v poštev, ker se ni zgodilo na javnem zemljišču

A pri 5. nalogi je Mevij zihr sprejemni pomočnik? Al je adstipulator?

3. Adstipulacija je, ko se zaveze se en upnik aktivna delegacija pa je sprememba upnika.

tisto z mevijem je vse prav. pise ti v knjigi takoj v poglavju izpolnitev. mislim da je celo isti primer.
zakaj bi pa po enem letu lahko priposestvoval? sej pred 1 letom tud neukradenih stvari ni mogel noben priposestvovat. lex atinia pa ne upošteva oz pravi da ukradenih stvari ni mogoče priposestvovati.
ja ampak pise v knjigi malo pod odlomkom, da ni nujno da so bila javna zemljišča. lahko tudi tam kjer so se ponavadi mudili ljudje...

Ja ja, mas prou, sm misnla da po klasicnem lahko premicnino priposestvuje po enem letu, ampak je ne more ker je ukradena.

V nalogi je prou pisal, da je metal na svoj vrt..

vem ja da je bil vrt, sam v zakonu piše na javnih krajih ali kjer se običajno mudi...nevem kaj če je un suženj pobiral korenje po dogovoru z njegovim lastnikom in lastnikom stanovanja Ajem...pač ja naplest se da dolge zgodbe zakaj je bil tam in kaj je tam počel ampak čisto na načelni ravni..js sm sicer najprej napisal glih zaradi tega lex aquilia potem pa popravil na actio de deiectis vel effusis

Pomoje suzenj sploh ne bi smel nabirat korenja na njegovem vrtu, razn ja ce je blo po dogovoru.. tut jst sm dala to tozbo za vrzeno stvar iz stanovanja, ampak baje A sploh ne odgovarja..

Kako je pa mozno, da sploh ne bi odgovarjal?!

Za drugo nalogo - preberi primer 143. V knjigi primerov ker je isti primer napisan kjer lahko v tej izjemi priposestvuje... Za vrt je pa kjer so se ljudje ponavadi mudili kar ne pomeni da so se mudili na tujem vrtu. Ce sta bila dogovorjena gre za naklep/malomarnost in za poskodovanje tuje stvari. Ce nista in mu ni mogoce ocitati malomarnosti potem sploh ne odgovarja. Ce je bilo iz stanovanja kaj izlito ali vrzeno je bilo misljeno za javne poti jn vrt to ni - so tutorji se posebej poudarili. Za mevija pa je 100% sprejemni pomocnik ki je lahko sprejel ni pa mogel izterjati ali odpustit - identicen primer se z istimi imeni je v knjigi.

A mi lahko potem nekdo razlozi kje je logika tega 143. primera. Ker oprosti ampak to je totalno skregano z logiko rimskega prava.

Ja ampak ze v naslednjem primeru - primer 144. Je trditev postavljena na glavo in pise drugace. Ali je pa samo jaz ne razumem. Ves cas sem imela primera oznacena, da bi pa razcistla pres izpitom, to pa seveda ne, bravo!