Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)
Objavljeno: 07. Apr 2014 14:53
Predlagam, da primere iz gradiva za pripravo na pisni izpit prof. Kranjca rešimo skupaj. Primerov je 190 (v tem postu jih zaenkrat ni vseh, ker je drugače preveč znakov, bodo pa še dodani, ko bodo rešeni tile) Če 5 ljudi vsak dan reši 2, bodo rešeni v 19 dneh. Prosim za sodelovanje čim več oseb (škodilo vam ne bo saj so dobra priprava na izpit), da združimo moči, ne bo fer, če le par ljudi reši vse primere in se potem ostali obesite na naše rešitve brez kakršnekoli pomoči v zameno. Že 1 rešen primer bo nekaj pomenil.
Primere sem oštevilčila za lažje reševanje, odgovore pa bom sproti posodabljala (v krajši verziji - toliko stavkov, kot je zahtevanih), ko kdo napiše rešitev. Priporočam, da za boljše razumevanje k rešitvam dopišete morebitne reference, kjer ste našli odgovor ali del odgovora (stran v knjigi, rek,...). Če menite, da kakšen odgovor ni popoln oz. vidite še kakšno rešitev prosim dopišite oz. opozorite. Nerešena vprašanja so rdeča.
1. Prvega januarja je A prodal Bju Cjevo vazo, ki jo je zmotno štel za svojo. A je vazo Bju takoj izročil in kupec B mu je zanjo takoj odštel kupnino. Sedem mesecev po prodaji izve B, da je vaza Cjeva. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• Ker je B vazo pridobil s tradicijo, lahko (šele) v primeru evikcije od Aja z actio empti zahteva povrnitev dvojne kupnine.
• Če sta določila pogodbeno kazen za primer evikcije ali motenja posedovanja in uživanja, lahko B zahteva plačilo obljubljenega zneska oz. povrnitev interesa.
• Če do evikcije ne pride, lahko B vazo priposestvuje (po Zakoniku XII plošč po 1 letu od pridobitve, po Justinijanu po 3 letih – sem lahko prištejemo tudi priposestvovalni čas prodajalca, če je pridobil vazo v dobri veri, ker jo je C npr. pustil v njegovi hiši in je A mislil, da je njegova – ne pa v primeru, da jo je npr. pridobil s posodbeno pogodbo in nato pozabil, da je Cjeva).
2. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo naredil pisalno mizo. A se je takoj lotil dela, vendar ga zaradi drugih obveznosti ni dokončal. Kaj lahko stori B:
a) če je Aju pravočasno dostavil les za mizo?
b) če sta se dogovorila, da bo les nabavil A?
Za kaj gre? (3 stavki)
• V a) primeru govorimo o podjemni pogodbi, ker bistveni material za izdelavo mize nabavi naročnik, v b) primeru pa o kupoprodajni pogodbi, ker bistveni material nabavi podjemnik.
• V prvem primeru ima B na voljo actio locati, v drugem pa actio empti.
3. A je ukradel Bju kolo in ga uporabljal nekaj mesecev. Ko ga je B nekoč opazil na kolesu, je A kolo na hitro prodal Cju, da bi se na ta način izognil neprijetnostim z Bjem. Za kaj gre? Svetuj Bju, kaj naj stori! (3 stavki)
• Če je C vedel, da je A tat je nedobroverni posestnik. Če C tega ni vedel je dobroverni posestnik. V obeh primerih stvari ne more priposestvovati, ker ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena).
• V primeru evikcije lahko C toži Aja z actio empti s katero zahteva povrnitev interesa, ki ga ima na tem da postane lastnik.
• B ima na voljo zoper Aja penalno tožbo actio furti, v primeru očitne tatvine se je glasila na štirikratnik, v primeru neočitne pa na dvokratnik vrednosti ukradene stvari. Na voljo ima condictio furtiva, tožbo za vrnitev stvari- bilo jo je mogoče naperiti poleg penalne tožbe, glasi se na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela ukradena stvar in je bolj "ugodna" kot rei vindikacija. Na voljo nasproti Cju ima rei vindikacijo za vrnitev stvari.
4. A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. Rad bi ji zapustil svoje premoženje, pa se boji, da bodo njegovi otroci izpodbijali oporoko. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• B mora imeti pasivno oporočno sposobnost, da ji A sploh lahko kaj zapusti.
• Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu bi A svojim sui heredes (od pretorskega prava naprej vsem otrokom) lahko zapustil poljuben delež ali pa jih (poimensko) razdedinil – kasneje po Justinijanu to ni bilo več mogoče brez razloga.
• Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež, ki bi ga pridobili, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (četrtino, po Justinijanu tretjino oz. polovico glede na stopnjo sorodstva) – A mora torej svojim otrokom zapustiti nujne deleže, da bo tudi B lahko dedovala oz. pridobila volilo.
5. A je že nekaj časa dvoril svoji sošolki iz srednje šole B, ki je na koncu privolila, da se bo z njim poročila čez eno leto. Dogovorila sta se, da bo A do takrat kupil večje stanovanje, v katerega se bosta vselila takoj po poroki. A si je za nakup stanovanja izposodil večjo vsoto. Ker se je bal, da ga bo muhasta B pustila na cedilu, si je dal od nje s stipulacijo obljubiti:
a) da mu bo plačala 100.000, če se z njim ne bo poročila;
b) da mu bo, če se z njim ne bo poročila, po nabavni ceni odkupila novo stanovanje.
Komentiraj! (3 stavka)
• V a) primeru je pogodbena kazen za primer, da nekdo ne bi hotel skleniti zakonske zveze, nemoralna – takšna zakonska zveza ne bi bila veljavna.
• V b) primeru bi bila pogodbena kazen veljavna, ker je bilo stanovanje namenjeno skupnemu življenju zakoncev (če ena od strank prepreči poroko, je druga upravičena do povrnitve).
6. A si je od Bja izposodil 10.000. Nekaj mesecev pred iztekom roka, v katerem bi moral posojilo vrniti, se je oglasil pri Bju in mu s pretresljivimi besedami opisal svoj finančni položaj, ki da mu ne dopušča vrnitve dolgovanega zneska. B, ki je bil dobrega srca in naiven, je Aju odgovoril, da ga ne bo terjal, dokler si A finančno ne opomore. Za kaj gre? Kaj, če je B Aja kljub temu tožil? Ali bo s tožbo uspel? (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba upoštevati možnost, da gre za posojilno pogodbo, ki je stricti iuris, in nepristno hrambo (depositum irregulare), ki je razmerje bonae fidei).
• A in B sta sklenila posojilno pogodbo in dilatorni dogovor o neterjanju (ne gre za depositum irregulare, ker A ni shranil Bjevega denarja, temveč si ga izposodil - za nepristno shrambo pa je sicer obveljalo mnenje, da gre bolj za posojilno pogodbo kot shrambo in zato veljajo pravila posojilne pogodbe).
• Če bo B tožil Aja z actio certae creditae pecuniae, se bo A skliceval na dogovor o neterjanju – s tožbo ne bo uspel, dokler dogovor o neterjanju ne mine (dokler si A ne opomore) oz. dokler ne ukineta njegovih učinkov s pactum de petendo.
• B se po starejšem rimskem pravu ne bo mogel sklicevati na prevaro, ker so menili, da si je prevarani sam kriv (ker je bil naiven) – po Gaju bo lahko tožil z actio doli, če A dejansko ni v slabi finančni situaciji in ga je prevaral, s katero bo dosegel ničnost dogovora o neterjanju.
7. A si je izposodil od Bja kolo. Kmalu za tem je B odpotoval na potovanje okrog sveta.
Ker se že nekaj mesecev ni nič oglasili, je A domneval, da je umrl. Zato je kolo prodal in izročil Cju. Čez dobro leto se je B vrnil domov in našel kolo pri Cju. Od njega ga zahteva z lastninsko tožbo. Bo uspel? Za kaj sploh gre? Kakšni zahtevki bi še bili mogoči v tem primeru? (4 stavki)
• Uspel bo, če upoštevamo priposestvovalni čas po Justinijanovem pravu (3 leta) ali če je bil C ob nakupu kolesa nedobroveren, ne pa po Zakoniku XII (C kolo priposestvuje v 1 letu, če je bil v času njegove pridobitve v dobri veri).
• A kolesa ne more priposestvovati, ker je le detentor – C s kupoprodajno pogodbo ne postane lastnik, ker se prenos lastninske pravice s tradicijo ne zgodi, če tradent (A) ni lastnik izročene stvari.
• B ima na voljo actio commodati directa proti Aju, če ni bil dovolj skrben, da bi preveril, ali je B res umrl ali ne – v primeru Ajeve dejanske zmote nima zahtevka, od kupca pa lahko zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio (uspel bi le po Justinijanovem pravu ali če bi bil C nedobroveren v času pridobitve kolesa).
8. A je dal nekoč zlatarju v popravilo dragocen prstan. Zlatar se je dolgo izgovarjal, da prstana še ni popravil, ker ne najde primernega materiala. Kaj lahko A stori, če mu zlatar noče izročiti njegovega prstana? Za kaj gre? Kako je s posestjo tega prstana? (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati stvarnopravne (lastninsko pravico) in obligacijskopravne vidike (pogodbeno razmerje) razmerja.)
9. A je zastavil Bju za svoj dolg kravo. Prepustil mu jo je v ročno zastavo. Ker pa je s tem ostal brez mleka, je prosil Bja, če mu lahko zaradi mleka vrne kravo. B se je dal pregovoriti in je Aju kravo vrnil. Kmalu za tem je A v prometni nesreči umrl, njegova vdova pa je kravo prodala Cju. Za kaj gre? Kaj lahko stori B in kaj lahko stori C? (3 stavki)
10. A je že dolga leta dobavljal Bju konje, ki jih je ta kupoval za potrebe svojega latifundija. To leto je B, ki je bil kandidat za pretorja, Aju pisal, da naj se glede konj dogovori kar z njegovim (Bjevim) sinom Cjem. A je z Bjevim sinom Cjem sklenil pogodbo za šest konj, ki jih je dobavil v roku. Kaj lahko stori, če kupnina ni bila plačana? Utemelji? (2 stavka)
• Če je C pod Bjevo oblasti, lahko A zahteva kupnino od Bja z actio quod iussu (adjekticijska odgovornost nosilca oblasti na podlagi pooblastila).
• Če C ni pod Bjevo oblastjo, je Bjev mandatar - A lahko zahteva kupnino direktno od Cja z actio venditi, ta pa lahko od očeta zahteva povrnitev stroškov z actio mandati contraria.
11. A je nepooblaščeno odsvojil Bjevo stvar Cju. C, ki je kmalu izvedel za to, da A ni bil lastnik, je skušal zadevo urediti z Bjem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je sicer dejal, da lahko postane lastnik stvari s priposestvovanjem, vendar je bil C prepričan, da po veljavnem pravu stvari ne sme priposestvovati. Kako bo s priposestvovanjem? (3 stavki)
Ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena). C lahko tako že pred evikcijo toži Aja na povrnitev interesa, ker je stvar prodajal vede (vedel je, da ni lastnik).
12. Lastnik je zahteval ukradeno stvar od tatu. Tat mu stvari ni vrnil, marveč se je odločil za plačilo njene vrednosti. Kasneje je tat stvar prodal dobrovernemu Aju. A se boji, da stvari kot ukradene ne bo mogel priposestvovati. Ali ima prav? Utemelji! (3 stavki)
• Tat se ne more odločiti sam, da bo raje plačal vrednost ukradene stvari – odvisno je od tega, s čim ga toži lastnik (ker zahteva ukradeno stvar nazaj je očitno poleg actio furti naperil tudi condictio furtiva ali rei vindicatio na vrnitev stvari).
• A ima prav – po Zakoniku XII plošč ukradene stvari ne bo mogel priposestvovati dokler ponovno ne pride v roke lastnika.
13. A je kupil od Bja res mancipi, ki mu je bila tudi izročena. A je stvar prodal in mancipiral Cju od katerega jo kasneje kot civilni lastnik z rei vindikacio zahteva B. C je bil v pravdi obsojen. Ali lahko C od Aja zahteva odškodnino zaradi evikcije?
Kakšno pravno sredstvo bi prihajalo v poštev? (3 stavki)
• C bo lahko od Aja z actio empti zahteval odškodnino, če v kupoprodajni pogodbi nista izključila jamstva za primer evikcije (če do evikcije še ne bi prišlo, odškodnine ne bi mogel zahtevati, ker je prodajalec dolžan le prenesti stvar na ustrezen način in zagotoviti nemoteno posest in uživanje, ni pa dolžan napraviti kupca lastnika).
14. A se je z Bjem dogovoril, da bo smel ta obdelati del Ajevega vrta in na njem gojiti krompir za svoje potrebe. Ko je krompir zrel, A Bju ne dovoli, da bi ga izkopal. Svetuj Bju! (2 stavka)
15. A je Bju s stipulacijo obljubil 100. V pogodbi ni bilo izrecno rečeno, da je denar mišljen za doto. Zaročenca sta se razšla. Kaj lahko stori A, ki ga B toži na izpolnitev stipulacije? Za kakšno stipulacijo je šlo? (2 stavka)
• Govorimo o abstraktno oblikovani stipulaciji (pri kateri podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se ta ne uresniči oz. odpade)
• A je dolžan plačati 100, ker pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote ni tihega pogoja zakonske zveze (če bi dota bila omenjena in do zveze ne bi prišlo, bi se A lahko branil z exceptio doli oz. exceptio non numeratae pecuniae v postklasičnem pravu).
16. A je napisal holografno oporoko. Nekoč se mu je na mizi razlila čaša vode, ki je stekla v predal, v katerem je hranil oporočno listino. Ker je bila pisana s črnilom, je voda listino poškodovala, tako sta postala podpis in datum nečitljiva. Po Ajevi smrti so intestatni dediči izpodbijali oporoko kot neveljavno. Ali bodo uspeli? Kaj je holografna oporoka? (2 stavka)
• Holografna oporoka je lastnoročno napisana in podpisana oporoka, ki je veljala po postklasičnem pravu v zahodni polovici cesarstva.
• Če je razlog za izpodbijanje poškodovanost oporoke, ne bodo uspeli – poškodovana oz. uničena oporoka ostane v veljavi, oteženo pa je dokazovanje njene vsebine.
• Če je razlog drugje, intestantni dediči (če so nujni dediči) lahko izpodbijajo oporoko, če jih A v njej ni omenil, poimensko razdedinil oz. jim ni namenil nujnih deležev (od Justinijana naprej).
17. Pastir A je pasel svojo drobnico. Ko je zvečer gnal čredo domov, je opazil, da dve ovci manjkata. Čez čas ju je zagledal na vrhu sosednjega hriba. Ali ju poseduje? Kako je z lastninsko pravico? (2 stavka)
• A ju poseduje, če ju lahko kadarkoli vzame v dejansko oblast (mnenje rimskega klasika Nerva), kar verjetno ni mogoče, ker sta na sosedovem zemljišču in bi šlo za motnjo posesti, če sosed ne bi dovolil, da ju gre iskat čez njegovo zemljišče – v tem konkretnem primeru ju verjetno ne poseduje, ker nima dejanske oblasti in ni jasno, ali jo lahko pridobi kadarkoli želi.
• Lastninsko pravico ima A – če ju je sosed ukradel, nad njima ne bo pridobil lastninske pravice, ker se ukradenih stvari ne da priposestvovati - prav tako ju ne bo mogel dobroverno priposestvovati, saj domača žival, ki pobegne ali se izgubi, ne more postati predmet okupacije, ker ne pridobi naravne prostosti (ne postane nikogaršnja stvar kot npr. divja žival, ko se preneha vračati k lastniku).
18. A je Bju prodal voz. Dogovorila pa sta se, da mu ga bo prepustil ob koncu košnje. Kako je s posestjo in kako z lastninsko pravico na vozu? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba izhajati iz dogovora med strankama, ki seveda odpira različne možnosti).
19. A je bil skupaj z Bjem in Cjem solastnik zemljišča. Na njem je hotel zgraditi bazen.
Ali to lahko stori? Ali ima A kakšno možnost, če B in C temu nasprotujeta? (2 stavka)
• A na solastniškem zemljišču lahko zgradi bazen, če pridobi tiho ali izrecno soglasje Bja in Cja, zgradi ga lahko tudi, če B in C ne uporabita ius prohibendi (če nasprotujeta naknadno, ko je bazen že zgrajen, bosta lahko zahtevala povračilo škode z actio communi dividundo).
• Če B in C nasprotujeta zgraditvi bazena, lahko A zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo (če gre za dediščino z actio familiae erciscundae, drugače pa s splošno delitveno tožbo actio communi dividundo).
20. A je od popotnega trgovca za odsotnega soseda Bja, ki je vedno pripovedoval, da ima rad pse, kupil psa. Pes je čez par dni poginil, ker je nekje staknil in pojedel pokvarjeno salamo. Za kaj gre? Ali lahko A od Bja zahteva, da mu povrne kupnino za psa? Utemelji! (3 stavki)
21. Zapustnik je dediču Aju naročil, da naj podedovano premoženje po dveh letih izroči Bju. A nad takim oporočnim določilom ni bil navdušen. S podedovanim premoženjem ni imel veselja in ga je zanemarjal. Za kaj gre? Ali bo B od njega lahko zahteval odškodnino, ker se je vrednost premoženja zmanjšala? Utemelji! (3 stavki)
22. A je nameraval od Bja kupiti hišo. Ker Bju ni zaupal, si je dal od njega obljubiti 1000 z naslednjo stipulacijo: »Če mi ne boš prodal hiše, ali mi obljubiš dati 1000«? B je odgovoril: »Obljubim«. Za kaj gre? Ali bi A lahko zahteval obljubljeni znesek, če bi mu bil B sicer pripravljen prodati hišo, vendar za ceno, ki bi bila za Aja previsoka? Utemelji! (3 stavki)
23. A je v svoji oporoki napisal: »Moj dedič bodi B, če bo vložil kazensko ovadbo zoper Cja, ki mi je ukradel zlato uro«. B je med zapustnikovimi stvarmi našel zlato uro, ki naj bi bila ukradena, in kazenske ovadbe zoper Bja ni vložil. Ali bo lahko dedoval? Utemelji! Za kaj sploh gre? (3 stavki)
24. Gostilničar A, ki ga je vinski trgovec B že večkrat ogoljufal, je v njegovi kleti poskusil vino v petih sodih, ki jih je za tem zapečatil. Za tem je izjavil, da je želi kupiti vino v zapečatenih sodih. Kakšne so posledice tega dejanja? Kdaj je bila kupna pogodba sklenjena? Kaj če je bilo vino, potem ko ga je A čez nekaj tednov odpeljal, skisano? (3 stavki)
25. A je pri kiparju Bju kupil kip. Hotel ga je odpeljati z avtom. Ko pa ga je skušal dvigniti, je hitro ugotovil, da je zanj pretežak. Zato ga je pustil pri kiparju in se z njim dogovoril, da ga bo odpeljal čez nekaj dni. Ko se je A čez dva dni vrnil s kombijem, je ugotovil, da so kip med tem ukradli. Komu? Utemelji. Za kakšno razmerje gre? (3 stavki)
26. A je na cesti našel nezavestnega sužnja Stiha, ki so ga očitno napadli razbojniki. Vzel ga je in mu oskrbel rane. Ker je sužnja napadla vročina, je poklical zdravnika ter za sužnja kupil zdravila, ki jih je zdravnik predpisal. Čez nekaj dni se je sužnjevo stanje poslabšalo in je umrl. Za kaj gre? Kaj, od koga in pod kakšnimi pogoji lahko zahteva A? (3 stavki)
27. A je Bju posodil 10.000. Nekaj mesecev za tem je A umrl. B je v odsotnosti varuha vrnil denar Ajevemu nedoraslemu otroku, ki pa del denarja še isti dan zaigral na igralnih avtomatih. Ali se šteje, da je obveznost izpolnjena? Ali je mogoče od dolžnika zahtevati povračilo denarja, ki ga je nedorasli otrok zapravil? Utemelji! (3 stavki)
28. A je dolgoval Bju 1000. Dolg bi moral poravnati do 1. junija. Ko je Bja 25. maja srečal na cesti, ga je B vprašal, kdaj mu bo vrnil denar. A je v šali odgovoril, da ne pred 1. avgustom. B, ki očitno ni opazil, da se A šali, ni na to rekel nič. Za kaj gre? Ali bo prišel A v zamudo, če ne bo izpolnil do 1. junija, ali pa se bo uspešno skliceval na to, da mu je B dovolil odlog plačila. Utemelji. (3 stavki)
29. A je od svojega soseda Bja zahteval, naj mu proda travnik, češ da ga nujno rabi za pašo svojega konja. B se je Aja, ki je bil nasilen človek, bal. Ker mu je B vrh tega grozil, da bo travnik od njega iztožil, je pristal na kupčijo. Zdaj mu je žal. Kaj lahko stori? Ali se bo lahko skliceval na ustrahovanje? (2 stavka)
30. A je sprožil lastninsko tožbo proti Bju glede sadovnjaka. B je jabolka, ki so tisto leto tam zrasla, podaril Cju, ki je iz njih stisnil sok. Ali ima A kakšen zahtevek glede teh jabolk? Če, kakšen in proti komu? Upoštevaj različne možnosti! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba poleg dobrovernosti upoštevati tudi časovno komponento, tj. kdaj so bila jabolka obrana).
31. A je imel služnost poti preko Bjevega zemljišča. Aja so poklicali na vojsko, od koder se je vrnil po treh letih. V tem času je B ogradil zemljišče in s tem zaprl dohod nanj. Kaj lahko stori A? Ali je služnost zaradi Ajeve odsotnosti ugasnila? Utemelji! (3 stavki)
32. A, eden od družbenikov vesoljne družbe se je zapletel v spor z Bjem. Ta mu je hotel odpeljati konja, ki je bil solastnina družbenikov. V fizičnem obračunavanju, do katerega je prišlo, je A Bja močno pahnil, tako da je ta padel in si zlomil roko. Za kaj gre? Ali ima B kakšen zahtevek nasproti Aju? Če ga ima, ali ga lahko uveljavlja tudi proti ostalim družbenikom? Utemelji! (3 stavki)
33. A je postavil na polico okna, ki je gledalo na vrt, lonček z rožami. Ko je študent, ki mu je oddal sobo, pomival okno, je po nesreči prevrnil lonček z rožami in ta je padel na soseda, ki se je sončil pred hišo. Za kaj gre? Ali ima poškodovani sosed kakšen zahtevek in če, proti komu? (2 stavka)
34. A je Bju volil sliko. Na koncu oporoke je zapisal: »Moj dedič C, ne pozabi Bju izročiti kipa, ki sem mu ga volil«. Za kaj gre? Kako je z veljavnostjo volila in kaj je voljena stvar? (2 stavka)
35. A si je za svoj petindvajseti rojstni dan želel kupiti konja. Z Bjem je sklenil kupno pogodbo. Ko je konja dobil, se je izkazalo, da ima hudo karakterno hibo, ki pa je A, ki ni bil vešč kupčevanja s konji, ni opazil. Kaj lahko stori A? Obrazloži! (2 stavka) (Pri iskanju rešitve je treba poleg pomanjkljivosti stvari upoštevati tudi Ajevo starost).
36. A je sklenil z Bjem kupno pogodbo glede sužnja Stiha. Ko je bilo treba pogodbo izpolniti, se je izkazalo, da ima prodajalec več sužnjev s tem imenom. Kakšne bodo posledice tega dejstva? Kako bo treba razlagati pogodbo? Utemelji! (3 stavki)
37. Otroci so se igrali skrivanje. A zlezel za kup desk. Pri tem se je ena od desk prevrnila in ubila Bja, ki mu je nesrečno padla na glavo. Za kaj gre? Kakšne bodo posledice? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati različne možnosti otrokove starosti).
38. Aju je teta B posodila svojo konjsko vprego. Ko je teta videla, da Aju vprega ugaja, je dejala, da mu jo podarja za rojstni dan. Kakšne učinke bo imela tetina izjava? Za kaj gre? Utemelji! (2 stavka)
39. A je na cesti našel uro. Odnesel jo je domov in jo spravil v omaro. Čez nekaj dni so Aju vlomili v stanovanje in mu med drugim vzeli tudi najdeno uro. B, ki je Aja videl, ko je našel uro, je to povedal lastniku Cju. Kaj lahko stori lastnik? Utemelji! (3 stavki)
40. A je prosil Bja, da odnese Cju važno sporočilo. B se je k Cju odpravil na konju, ki ga je vzel v najem od Dja. Za kaj gre? Ali bo A dolžan Bju povrniti stroške za najem konja? Utemelji! (3 stavki)
Primere sem oštevilčila za lažje reševanje, odgovore pa bom sproti posodabljala (v krajši verziji - toliko stavkov, kot je zahtevanih), ko kdo napiše rešitev. Priporočam, da za boljše razumevanje k rešitvam dopišete morebitne reference, kjer ste našli odgovor ali del odgovora (stran v knjigi, rek,...). Če menite, da kakšen odgovor ni popoln oz. vidite še kakšno rešitev prosim dopišite oz. opozorite. Nerešena vprašanja so rdeča.
1. Prvega januarja je A prodal Bju Cjevo vazo, ki jo je zmotno štel za svojo. A je vazo Bju takoj izročil in kupec B mu je zanjo takoj odštel kupnino. Sedem mesecev po prodaji izve B, da je vaza Cjeva. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• Ker je B vazo pridobil s tradicijo, lahko (šele) v primeru evikcije od Aja z actio empti zahteva povrnitev dvojne kupnine.
• Če sta določila pogodbeno kazen za primer evikcije ali motenja posedovanja in uživanja, lahko B zahteva plačilo obljubljenega zneska oz. povrnitev interesa.
• Če do evikcije ne pride, lahko B vazo priposestvuje (po Zakoniku XII plošč po 1 letu od pridobitve, po Justinijanu po 3 letih – sem lahko prištejemo tudi priposestvovalni čas prodajalca, če je pridobil vazo v dobri veri, ker jo je C npr. pustil v njegovi hiši in je A mislil, da je njegova – ne pa v primeru, da jo je npr. pridobil s posodbeno pogodbo in nato pozabil, da je Cjeva).
2. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo naredil pisalno mizo. A se je takoj lotil dela, vendar ga zaradi drugih obveznosti ni dokončal. Kaj lahko stori B:
a) če je Aju pravočasno dostavil les za mizo?
b) če sta se dogovorila, da bo les nabavil A?
Za kaj gre? (3 stavki)
• V a) primeru govorimo o podjemni pogodbi, ker bistveni material za izdelavo mize nabavi naročnik, v b) primeru pa o kupoprodajni pogodbi, ker bistveni material nabavi podjemnik.
• V prvem primeru ima B na voljo actio locati, v drugem pa actio empti.
3. A je ukradel Bju kolo in ga uporabljal nekaj mesecev. Ko ga je B nekoč opazil na kolesu, je A kolo na hitro prodal Cju, da bi se na ta način izognil neprijetnostim z Bjem. Za kaj gre? Svetuj Bju, kaj naj stori! (3 stavki)
• Če je C vedel, da je A tat je nedobroverni posestnik. Če C tega ni vedel je dobroverni posestnik. V obeh primerih stvari ne more priposestvovati, ker ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena).
• V primeru evikcije lahko C toži Aja z actio empti s katero zahteva povrnitev interesa, ki ga ima na tem da postane lastnik.
• B ima na voljo zoper Aja penalno tožbo actio furti, v primeru očitne tatvine se je glasila na štirikratnik, v primeru neočitne pa na dvokratnik vrednosti ukradene stvari. Na voljo ima condictio furtiva, tožbo za vrnitev stvari- bilo jo je mogoče naperiti poleg penalne tožbe, glasi se na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela ukradena stvar in je bolj "ugodna" kot rei vindikacija. Na voljo nasproti Cju ima rei vindikacijo za vrnitev stvari.
4. A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. Rad bi ji zapustil svoje premoženje, pa se boji, da bodo njegovi otroci izpodbijali oporoko. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• B mora imeti pasivno oporočno sposobnost, da ji A sploh lahko kaj zapusti.
• Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu bi A svojim sui heredes (od pretorskega prava naprej vsem otrokom) lahko zapustil poljuben delež ali pa jih (poimensko) razdedinil – kasneje po Justinijanu to ni bilo več mogoče brez razloga.
• Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež, ki bi ga pridobili, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (četrtino, po Justinijanu tretjino oz. polovico glede na stopnjo sorodstva) – A mora torej svojim otrokom zapustiti nujne deleže, da bo tudi B lahko dedovala oz. pridobila volilo.
5. A je že nekaj časa dvoril svoji sošolki iz srednje šole B, ki je na koncu privolila, da se bo z njim poročila čez eno leto. Dogovorila sta se, da bo A do takrat kupil večje stanovanje, v katerega se bosta vselila takoj po poroki. A si je za nakup stanovanja izposodil večjo vsoto. Ker se je bal, da ga bo muhasta B pustila na cedilu, si je dal od nje s stipulacijo obljubiti:
a) da mu bo plačala 100.000, če se z njim ne bo poročila;
b) da mu bo, če se z njim ne bo poročila, po nabavni ceni odkupila novo stanovanje.
Komentiraj! (3 stavka)
• V a) primeru je pogodbena kazen za primer, da nekdo ne bi hotel skleniti zakonske zveze, nemoralna – takšna zakonska zveza ne bi bila veljavna.
• V b) primeru bi bila pogodbena kazen veljavna, ker je bilo stanovanje namenjeno skupnemu življenju zakoncev (če ena od strank prepreči poroko, je druga upravičena do povrnitve).
6. A si je od Bja izposodil 10.000. Nekaj mesecev pred iztekom roka, v katerem bi moral posojilo vrniti, se je oglasil pri Bju in mu s pretresljivimi besedami opisal svoj finančni položaj, ki da mu ne dopušča vrnitve dolgovanega zneska. B, ki je bil dobrega srca in naiven, je Aju odgovoril, da ga ne bo terjal, dokler si A finančno ne opomore. Za kaj gre? Kaj, če je B Aja kljub temu tožil? Ali bo s tožbo uspel? (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba upoštevati možnost, da gre za posojilno pogodbo, ki je stricti iuris, in nepristno hrambo (depositum irregulare), ki je razmerje bonae fidei).
• A in B sta sklenila posojilno pogodbo in dilatorni dogovor o neterjanju (ne gre za depositum irregulare, ker A ni shranil Bjevega denarja, temveč si ga izposodil - za nepristno shrambo pa je sicer obveljalo mnenje, da gre bolj za posojilno pogodbo kot shrambo in zato veljajo pravila posojilne pogodbe).
• Če bo B tožil Aja z actio certae creditae pecuniae, se bo A skliceval na dogovor o neterjanju – s tožbo ne bo uspel, dokler dogovor o neterjanju ne mine (dokler si A ne opomore) oz. dokler ne ukineta njegovih učinkov s pactum de petendo.
• B se po starejšem rimskem pravu ne bo mogel sklicevati na prevaro, ker so menili, da si je prevarani sam kriv (ker je bil naiven) – po Gaju bo lahko tožil z actio doli, če A dejansko ni v slabi finančni situaciji in ga je prevaral, s katero bo dosegel ničnost dogovora o neterjanju.
7. A si je izposodil od Bja kolo. Kmalu za tem je B odpotoval na potovanje okrog sveta.
Ker se že nekaj mesecev ni nič oglasili, je A domneval, da je umrl. Zato je kolo prodal in izročil Cju. Čez dobro leto se je B vrnil domov in našel kolo pri Cju. Od njega ga zahteva z lastninsko tožbo. Bo uspel? Za kaj sploh gre? Kakšni zahtevki bi še bili mogoči v tem primeru? (4 stavki)
• Uspel bo, če upoštevamo priposestvovalni čas po Justinijanovem pravu (3 leta) ali če je bil C ob nakupu kolesa nedobroveren, ne pa po Zakoniku XII (C kolo priposestvuje v 1 letu, če je bil v času njegove pridobitve v dobri veri).
• A kolesa ne more priposestvovati, ker je le detentor – C s kupoprodajno pogodbo ne postane lastnik, ker se prenos lastninske pravice s tradicijo ne zgodi, če tradent (A) ni lastnik izročene stvari.
• B ima na voljo actio commodati directa proti Aju, če ni bil dovolj skrben, da bi preveril, ali je B res umrl ali ne – v primeru Ajeve dejanske zmote nima zahtevka, od kupca pa lahko zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio (uspel bi le po Justinijanovem pravu ali če bi bil C nedobroveren v času pridobitve kolesa).
8. A je dal nekoč zlatarju v popravilo dragocen prstan. Zlatar se je dolgo izgovarjal, da prstana še ni popravil, ker ne najde primernega materiala. Kaj lahko A stori, če mu zlatar noče izročiti njegovega prstana? Za kaj gre? Kako je s posestjo tega prstana? (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati stvarnopravne (lastninsko pravico) in obligacijskopravne vidike (pogodbeno razmerje) razmerja.)
9. A je zastavil Bju za svoj dolg kravo. Prepustil mu jo je v ročno zastavo. Ker pa je s tem ostal brez mleka, je prosil Bja, če mu lahko zaradi mleka vrne kravo. B se je dal pregovoriti in je Aju kravo vrnil. Kmalu za tem je A v prometni nesreči umrl, njegova vdova pa je kravo prodala Cju. Za kaj gre? Kaj lahko stori B in kaj lahko stori C? (3 stavki)
10. A je že dolga leta dobavljal Bju konje, ki jih je ta kupoval za potrebe svojega latifundija. To leto je B, ki je bil kandidat za pretorja, Aju pisal, da naj se glede konj dogovori kar z njegovim (Bjevim) sinom Cjem. A je z Bjevim sinom Cjem sklenil pogodbo za šest konj, ki jih je dobavil v roku. Kaj lahko stori, če kupnina ni bila plačana? Utemelji? (2 stavka)
• Če je C pod Bjevo oblasti, lahko A zahteva kupnino od Bja z actio quod iussu (adjekticijska odgovornost nosilca oblasti na podlagi pooblastila).
• Če C ni pod Bjevo oblastjo, je Bjev mandatar - A lahko zahteva kupnino direktno od Cja z actio venditi, ta pa lahko od očeta zahteva povrnitev stroškov z actio mandati contraria.
11. A je nepooblaščeno odsvojil Bjevo stvar Cju. C, ki je kmalu izvedel za to, da A ni bil lastnik, je skušal zadevo urediti z Bjem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je sicer dejal, da lahko postane lastnik stvari s priposestvovanjem, vendar je bil C prepričan, da po veljavnem pravu stvari ne sme priposestvovati. Kako bo s priposestvovanjem? (3 stavki)
Ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena). C lahko tako že pred evikcijo toži Aja na povrnitev interesa, ker je stvar prodajal vede (vedel je, da ni lastnik).
12. Lastnik je zahteval ukradeno stvar od tatu. Tat mu stvari ni vrnil, marveč se je odločil za plačilo njene vrednosti. Kasneje je tat stvar prodal dobrovernemu Aju. A se boji, da stvari kot ukradene ne bo mogel priposestvovati. Ali ima prav? Utemelji! (3 stavki)
• Tat se ne more odločiti sam, da bo raje plačal vrednost ukradene stvari – odvisno je od tega, s čim ga toži lastnik (ker zahteva ukradeno stvar nazaj je očitno poleg actio furti naperil tudi condictio furtiva ali rei vindicatio na vrnitev stvari).
• A ima prav – po Zakoniku XII plošč ukradene stvari ne bo mogel priposestvovati dokler ponovno ne pride v roke lastnika.
13. A je kupil od Bja res mancipi, ki mu je bila tudi izročena. A je stvar prodal in mancipiral Cju od katerega jo kasneje kot civilni lastnik z rei vindikacio zahteva B. C je bil v pravdi obsojen. Ali lahko C od Aja zahteva odškodnino zaradi evikcije?
Kakšno pravno sredstvo bi prihajalo v poštev? (3 stavki)
• C bo lahko od Aja z actio empti zahteval odškodnino, če v kupoprodajni pogodbi nista izključila jamstva za primer evikcije (če do evikcije še ne bi prišlo, odškodnine ne bi mogel zahtevati, ker je prodajalec dolžan le prenesti stvar na ustrezen način in zagotoviti nemoteno posest in uživanje, ni pa dolžan napraviti kupca lastnika).
14. A se je z Bjem dogovoril, da bo smel ta obdelati del Ajevega vrta in na njem gojiti krompir za svoje potrebe. Ko je krompir zrel, A Bju ne dovoli, da bi ga izkopal. Svetuj Bju! (2 stavka)
15. A je Bju s stipulacijo obljubil 100. V pogodbi ni bilo izrecno rečeno, da je denar mišljen za doto. Zaročenca sta se razšla. Kaj lahko stori A, ki ga B toži na izpolnitev stipulacije? Za kakšno stipulacijo je šlo? (2 stavka)
• Govorimo o abstraktno oblikovani stipulaciji (pri kateri podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se ta ne uresniči oz. odpade)
• A je dolžan plačati 100, ker pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote ni tihega pogoja zakonske zveze (če bi dota bila omenjena in do zveze ne bi prišlo, bi se A lahko branil z exceptio doli oz. exceptio non numeratae pecuniae v postklasičnem pravu).
16. A je napisal holografno oporoko. Nekoč se mu je na mizi razlila čaša vode, ki je stekla v predal, v katerem je hranil oporočno listino. Ker je bila pisana s črnilom, je voda listino poškodovala, tako sta postala podpis in datum nečitljiva. Po Ajevi smrti so intestatni dediči izpodbijali oporoko kot neveljavno. Ali bodo uspeli? Kaj je holografna oporoka? (2 stavka)
• Holografna oporoka je lastnoročno napisana in podpisana oporoka, ki je veljala po postklasičnem pravu v zahodni polovici cesarstva.
• Če je razlog za izpodbijanje poškodovanost oporoke, ne bodo uspeli – poškodovana oz. uničena oporoka ostane v veljavi, oteženo pa je dokazovanje njene vsebine.
• Če je razlog drugje, intestantni dediči (če so nujni dediči) lahko izpodbijajo oporoko, če jih A v njej ni omenil, poimensko razdedinil oz. jim ni namenil nujnih deležev (od Justinijana naprej).
17. Pastir A je pasel svojo drobnico. Ko je zvečer gnal čredo domov, je opazil, da dve ovci manjkata. Čez čas ju je zagledal na vrhu sosednjega hriba. Ali ju poseduje? Kako je z lastninsko pravico? (2 stavka)
• A ju poseduje, če ju lahko kadarkoli vzame v dejansko oblast (mnenje rimskega klasika Nerva), kar verjetno ni mogoče, ker sta na sosedovem zemljišču in bi šlo za motnjo posesti, če sosed ne bi dovolil, da ju gre iskat čez njegovo zemljišče – v tem konkretnem primeru ju verjetno ne poseduje, ker nima dejanske oblasti in ni jasno, ali jo lahko pridobi kadarkoli želi.
• Lastninsko pravico ima A – če ju je sosed ukradel, nad njima ne bo pridobil lastninske pravice, ker se ukradenih stvari ne da priposestvovati - prav tako ju ne bo mogel dobroverno priposestvovati, saj domača žival, ki pobegne ali se izgubi, ne more postati predmet okupacije, ker ne pridobi naravne prostosti (ne postane nikogaršnja stvar kot npr. divja žival, ko se preneha vračati k lastniku).
18. A je Bju prodal voz. Dogovorila pa sta se, da mu ga bo prepustil ob koncu košnje. Kako je s posestjo in kako z lastninsko pravico na vozu? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba izhajati iz dogovora med strankama, ki seveda odpira različne možnosti).
19. A je bil skupaj z Bjem in Cjem solastnik zemljišča. Na njem je hotel zgraditi bazen.
Ali to lahko stori? Ali ima A kakšno možnost, če B in C temu nasprotujeta? (2 stavka)
• A na solastniškem zemljišču lahko zgradi bazen, če pridobi tiho ali izrecno soglasje Bja in Cja, zgradi ga lahko tudi, če B in C ne uporabita ius prohibendi (če nasprotujeta naknadno, ko je bazen že zgrajen, bosta lahko zahtevala povračilo škode z actio communi dividundo).
• Če B in C nasprotujeta zgraditvi bazena, lahko A zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo (če gre za dediščino z actio familiae erciscundae, drugače pa s splošno delitveno tožbo actio communi dividundo).
20. A je od popotnega trgovca za odsotnega soseda Bja, ki je vedno pripovedoval, da ima rad pse, kupil psa. Pes je čez par dni poginil, ker je nekje staknil in pojedel pokvarjeno salamo. Za kaj gre? Ali lahko A od Bja zahteva, da mu povrne kupnino za psa? Utemelji! (3 stavki)
21. Zapustnik je dediču Aju naročil, da naj podedovano premoženje po dveh letih izroči Bju. A nad takim oporočnim določilom ni bil navdušen. S podedovanim premoženjem ni imel veselja in ga je zanemarjal. Za kaj gre? Ali bo B od njega lahko zahteval odškodnino, ker se je vrednost premoženja zmanjšala? Utemelji! (3 stavki)
22. A je nameraval od Bja kupiti hišo. Ker Bju ni zaupal, si je dal od njega obljubiti 1000 z naslednjo stipulacijo: »Če mi ne boš prodal hiše, ali mi obljubiš dati 1000«? B je odgovoril: »Obljubim«. Za kaj gre? Ali bi A lahko zahteval obljubljeni znesek, če bi mu bil B sicer pripravljen prodati hišo, vendar za ceno, ki bi bila za Aja previsoka? Utemelji! (3 stavki)
23. A je v svoji oporoki napisal: »Moj dedič bodi B, če bo vložil kazensko ovadbo zoper Cja, ki mi je ukradel zlato uro«. B je med zapustnikovimi stvarmi našel zlato uro, ki naj bi bila ukradena, in kazenske ovadbe zoper Bja ni vložil. Ali bo lahko dedoval? Utemelji! Za kaj sploh gre? (3 stavki)
24. Gostilničar A, ki ga je vinski trgovec B že večkrat ogoljufal, je v njegovi kleti poskusil vino v petih sodih, ki jih je za tem zapečatil. Za tem je izjavil, da je želi kupiti vino v zapečatenih sodih. Kakšne so posledice tega dejanja? Kdaj je bila kupna pogodba sklenjena? Kaj če je bilo vino, potem ko ga je A čez nekaj tednov odpeljal, skisano? (3 stavki)
25. A je pri kiparju Bju kupil kip. Hotel ga je odpeljati z avtom. Ko pa ga je skušal dvigniti, je hitro ugotovil, da je zanj pretežak. Zato ga je pustil pri kiparju in se z njim dogovoril, da ga bo odpeljal čez nekaj dni. Ko se je A čez dva dni vrnil s kombijem, je ugotovil, da so kip med tem ukradli. Komu? Utemelji. Za kakšno razmerje gre? (3 stavki)
26. A je na cesti našel nezavestnega sužnja Stiha, ki so ga očitno napadli razbojniki. Vzel ga je in mu oskrbel rane. Ker je sužnja napadla vročina, je poklical zdravnika ter za sužnja kupil zdravila, ki jih je zdravnik predpisal. Čez nekaj dni se je sužnjevo stanje poslabšalo in je umrl. Za kaj gre? Kaj, od koga in pod kakšnimi pogoji lahko zahteva A? (3 stavki)
27. A je Bju posodil 10.000. Nekaj mesecev za tem je A umrl. B je v odsotnosti varuha vrnil denar Ajevemu nedoraslemu otroku, ki pa del denarja še isti dan zaigral na igralnih avtomatih. Ali se šteje, da je obveznost izpolnjena? Ali je mogoče od dolžnika zahtevati povračilo denarja, ki ga je nedorasli otrok zapravil? Utemelji! (3 stavki)
28. A je dolgoval Bju 1000. Dolg bi moral poravnati do 1. junija. Ko je Bja 25. maja srečal na cesti, ga je B vprašal, kdaj mu bo vrnil denar. A je v šali odgovoril, da ne pred 1. avgustom. B, ki očitno ni opazil, da se A šali, ni na to rekel nič. Za kaj gre? Ali bo prišel A v zamudo, če ne bo izpolnil do 1. junija, ali pa se bo uspešno skliceval na to, da mu je B dovolil odlog plačila. Utemelji. (3 stavki)
29. A je od svojega soseda Bja zahteval, naj mu proda travnik, češ da ga nujno rabi za pašo svojega konja. B se je Aja, ki je bil nasilen človek, bal. Ker mu je B vrh tega grozil, da bo travnik od njega iztožil, je pristal na kupčijo. Zdaj mu je žal. Kaj lahko stori? Ali se bo lahko skliceval na ustrahovanje? (2 stavka)
30. A je sprožil lastninsko tožbo proti Bju glede sadovnjaka. B je jabolka, ki so tisto leto tam zrasla, podaril Cju, ki je iz njih stisnil sok. Ali ima A kakšen zahtevek glede teh jabolk? Če, kakšen in proti komu? Upoštevaj različne možnosti! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba poleg dobrovernosti upoštevati tudi časovno komponento, tj. kdaj so bila jabolka obrana).
31. A je imel služnost poti preko Bjevega zemljišča. Aja so poklicali na vojsko, od koder se je vrnil po treh letih. V tem času je B ogradil zemljišče in s tem zaprl dohod nanj. Kaj lahko stori A? Ali je služnost zaradi Ajeve odsotnosti ugasnila? Utemelji! (3 stavki)
32. A, eden od družbenikov vesoljne družbe se je zapletel v spor z Bjem. Ta mu je hotel odpeljati konja, ki je bil solastnina družbenikov. V fizičnem obračunavanju, do katerega je prišlo, je A Bja močno pahnil, tako da je ta padel in si zlomil roko. Za kaj gre? Ali ima B kakšen zahtevek nasproti Aju? Če ga ima, ali ga lahko uveljavlja tudi proti ostalim družbenikom? Utemelji! (3 stavki)
33. A je postavil na polico okna, ki je gledalo na vrt, lonček z rožami. Ko je študent, ki mu je oddal sobo, pomival okno, je po nesreči prevrnil lonček z rožami in ta je padel na soseda, ki se je sončil pred hišo. Za kaj gre? Ali ima poškodovani sosed kakšen zahtevek in če, proti komu? (2 stavka)
34. A je Bju volil sliko. Na koncu oporoke je zapisal: »Moj dedič C, ne pozabi Bju izročiti kipa, ki sem mu ga volil«. Za kaj gre? Kako je z veljavnostjo volila in kaj je voljena stvar? (2 stavka)
35. A si je za svoj petindvajseti rojstni dan želel kupiti konja. Z Bjem je sklenil kupno pogodbo. Ko je konja dobil, se je izkazalo, da ima hudo karakterno hibo, ki pa je A, ki ni bil vešč kupčevanja s konji, ni opazil. Kaj lahko stori A? Obrazloži! (2 stavka) (Pri iskanju rešitve je treba poleg pomanjkljivosti stvari upoštevati tudi Ajevo starost).
36. A je sklenil z Bjem kupno pogodbo glede sužnja Stiha. Ko je bilo treba pogodbo izpolniti, se je izkazalo, da ima prodajalec več sužnjev s tem imenom. Kakšne bodo posledice tega dejstva? Kako bo treba razlagati pogodbo? Utemelji! (3 stavki)
37. Otroci so se igrali skrivanje. A zlezel za kup desk. Pri tem se je ena od desk prevrnila in ubila Bja, ki mu je nesrečno padla na glavo. Za kaj gre? Kakšne bodo posledice? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati različne možnosti otrokove starosti).
38. Aju je teta B posodila svojo konjsko vprego. Ko je teta videla, da Aju vprega ugaja, je dejala, da mu jo podarja za rojstni dan. Kakšne učinke bo imela tetina izjava? Za kaj gre? Utemelji! (2 stavka)
39. A je na cesti našel uro. Odnesel jo je domov in jo spravil v omaro. Čez nekaj dni so Aju vlomili v stanovanje in mu med drugim vzeli tudi najdeno uro. B, ki je Aja videl, ko je našel uro, je to povedal lastniku Cju. Kaj lahko stori lastnik? Utemelji! (3 stavki)
40. A je prosil Bja, da odnese Cju važno sporočilo. B se je k Cju odpravil na konju, ki ga je vzel v najem od Dja. Za kaj gre? Ali bo A dolžan Bju povrniti stroške za najem konja? Utemelji! (3 stavki)