Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: a90MinniereaTheLaw

Odgovori
Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 07. Apr 2014 14:53

Predlagam, da primere iz gradiva za pripravo na pisni izpit prof. Kranjca rešimo skupaj. Primerov je 190 (v tem postu jih zaenkrat ni vseh, ker je drugače preveč znakov, bodo pa še dodani, ko bodo rešeni tile) Če 5 ljudi vsak dan reši 2, bodo rešeni v 19 dneh. Prosim za sodelovanje čim več oseb (škodilo vam ne bo saj so dobra priprava na izpit), da združimo moči, ne bo fer, če le par ljudi reši vse primere in se potem ostali obesite na naše rešitve brez kakršnekoli pomoči v zameno. Že 1 rešen primer bo nekaj pomenil.

Primere sem oštevilčila za lažje reševanje, odgovore pa bom sproti posodabljala (v krajši verziji - toliko stavkov, kot je zahtevanih), ko kdo napiše rešitev. Priporočam, da za boljše razumevanje k rešitvam dopišete morebitne reference, kjer ste našli odgovor ali del odgovora (stran v knjigi, rek,...). Če menite, da kakšen odgovor ni popoln oz. vidite še kakšno rešitev prosim dopišite oz. opozorite. Nerešena vprašanja so rdeča.










1. Prvega januarja je A prodal Bju Cjevo vazo, ki jo je zmotno štel za svojo. A je vazo Bju takoj izročil in kupec B mu je zanjo takoj odštel kupnino. Sedem mesecev po prodaji izve B, da je vaza Cjeva. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• Ker je B vazo pridobil s tradicijo, lahko (šele) v primeru evikcije od Aja z actio empti zahteva povrnitev dvojne kupnine.
• Če sta določila pogodbeno kazen za primer evikcije ali motenja posedovanja in uživanja, lahko B zahteva plačilo obljubljenega zneska oz. povrnitev interesa.
• Če do evikcije ne pride, lahko B vazo priposestvuje (po Zakoniku XII plošč po 1 letu od pridobitve, po Justinijanu po 3 letih – sem lahko prištejemo tudi priposestvovalni čas prodajalca, če je pridobil vazo v dobri veri, ker jo je C npr. pustil v njegovi hiši in je A mislil, da je njegova – ne pa v primeru, da jo je npr. pridobil s posodbeno pogodbo in nato pozabil, da je Cjeva).


2. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo naredil pisalno mizo. A se je takoj lotil dela, vendar ga zaradi drugih obveznosti ni dokončal. Kaj lahko stori B:
a) če je Aju pravočasno dostavil les za mizo?
b) če sta se dogovorila, da bo les nabavil A?
Za kaj gre? (3 stavki)

• V a) primeru govorimo o podjemni pogodbi, ker bistveni material za izdelavo mize nabavi naročnik, v b) primeru pa o kupoprodajni pogodbi, ker bistveni material nabavi podjemnik.
• V prvem primeru ima B na voljo actio locati, v drugem pa actio empti.


3. A je ukradel Bju kolo in ga uporabljal nekaj mesecev. Ko ga je B nekoč opazil na kolesu, je A kolo na hitro prodal Cju, da bi se na ta način izognil neprijetnostim z Bjem. Za kaj gre? Svetuj Bju, kaj naj stori! (3 stavki)
• Če je C vedel, da je A tat je nedobroverni posestnik. Če C tega ni vedel je dobroverni posestnik. V obeh primerih stvari ne more priposestvovati, ker ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena).
• V primeru evikcije lahko C toži Aja z actio empti s katero zahteva povrnitev interesa, ki ga ima na tem da postane lastnik.
• B ima na voljo zoper Aja penalno tožbo actio furti, v primeru očitne tatvine se je glasila na štirikratnik, v primeru neočitne pa na dvokratnik vrednosti ukradene stvari. Na voljo ima condictio furtiva, tožbo za vrnitev stvari- bilo jo je mogoče naperiti poleg penalne tožbe, glasi se na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela ukradena stvar in je bolj "ugodna" kot rei vindikacija. Na voljo nasproti Cju ima rei vindikacijo za vrnitev stvari.


4. A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. Rad bi ji zapustil svoje premoženje, pa se boji, da bodo njegovi otroci izpodbijali oporoko. Kaj lahko stori? (3 stavki)
• B mora imeti pasivno oporočno sposobnost, da ji A sploh lahko kaj zapusti.
• Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu bi A svojim sui heredes (od pretorskega prava naprej vsem otrokom) lahko zapustil poljuben delež ali pa jih (poimensko) razdedinil – kasneje po Justinijanu to ni bilo več mogoče brez razloga.
• Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež, ki bi ga pridobili, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (četrtino, po Justinijanu tretjino oz. polovico glede na stopnjo sorodstva) – A mora torej svojim otrokom zapustiti nujne deleže, da bo tudi B lahko dedovala oz. pridobila volilo.


5. A je že nekaj časa dvoril svoji sošolki iz srednje šole B, ki je na koncu privolila, da se bo z njim poročila čez eno leto. Dogovorila sta se, da bo A do takrat kupil večje stanovanje, v katerega se bosta vselila takoj po poroki. A si je za nakup stanovanja izposodil večjo vsoto. Ker se je bal, da ga bo muhasta B pustila na cedilu, si je dal od nje s stipulacijo obljubiti:
a) da mu bo plačala 100.000, če se z njim ne bo poročila;
b) da mu bo, če se z njim ne bo poročila, po nabavni ceni odkupila novo stanovanje.
Komentiraj! (3 stavka)

• V a) primeru je pogodbena kazen za primer, da nekdo ne bi hotel skleniti zakonske zveze, nemoralna – takšna zakonska zveza ne bi bila veljavna.
• V b) primeru bi bila pogodbena kazen veljavna, ker je bilo stanovanje namenjeno skupnemu življenju zakoncev (če ena od strank prepreči poroko, je druga upravičena do povrnitve).


6. A si je od Bja izposodil 10.000. Nekaj mesecev pred iztekom roka, v katerem bi moral posojilo vrniti, se je oglasil pri Bju in mu s pretresljivimi besedami opisal svoj finančni položaj, ki da mu ne dopušča vrnitve dolgovanega zneska. B, ki je bil dobrega srca in naiven, je Aju odgovoril, da ga ne bo terjal, dokler si A finančno ne opomore. Za kaj gre? Kaj, če je B Aja kljub temu tožil? Ali bo s tožbo uspel? (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba upoštevati možnost, da gre za posojilno pogodbo, ki je stricti iuris, in nepristno hrambo (depositum irregulare), ki je razmerje bonae fidei).
• A in B sta sklenila posojilno pogodbo in dilatorni dogovor o neterjanju (ne gre za depositum irregulare, ker A ni shranil Bjevega denarja, temveč si ga izposodil - za nepristno shrambo pa je sicer obveljalo mnenje, da gre bolj za posojilno pogodbo kot shrambo in zato veljajo pravila posojilne pogodbe).
• Če bo B tožil Aja z actio certae creditae pecuniae, se bo A skliceval na dogovor o neterjanju – s tožbo ne bo uspel, dokler dogovor o neterjanju ne mine (dokler si A ne opomore) oz. dokler ne ukineta njegovih učinkov s pactum de petendo.
• B se po starejšem rimskem pravu ne bo mogel sklicevati na prevaro, ker so menili, da si je prevarani sam kriv (ker je bil naiven) – po Gaju bo lahko tožil z actio doli, če A dejansko ni v slabi finančni situaciji in ga je prevaral, s katero bo dosegel ničnost dogovora o neterjanju.


7. A si je izposodil od Bja kolo. Kmalu za tem je B odpotoval na potovanje okrog sveta.
Ker se že nekaj mesecev ni nič oglasili, je A domneval, da je umrl. Zato je kolo prodal in izročil Cju. Čez dobro leto se je B vrnil domov in našel kolo pri Cju. Od njega ga zahteva z lastninsko tožbo. Bo uspel? Za kaj sploh gre? Kakšni zahtevki bi še bili mogoči v tem primeru? (4 stavki)

• Uspel bo, če upoštevamo priposestvovalni čas po Justinijanovem pravu (3 leta) ali če je bil C ob nakupu kolesa nedobroveren, ne pa po Zakoniku XII (C kolo priposestvuje v 1 letu, če je bil v času njegove pridobitve v dobri veri).
• A kolesa ne more priposestvovati, ker je le detentor – C s kupoprodajno pogodbo ne postane lastnik, ker se prenos lastninske pravice s tradicijo ne zgodi, če tradent (A) ni lastnik izročene stvari.
• B ima na voljo actio commodati directa proti Aju, če ni bil dovolj skrben, da bi preveril, ali je B res umrl ali ne – v primeru Ajeve dejanske zmote nima zahtevka, od kupca pa lahko zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio (uspel bi le po Justinijanovem pravu ali če bi bil C nedobroveren v času pridobitve kolesa).


8. A je dal nekoč zlatarju v popravilo dragocen prstan. Zlatar se je dolgo izgovarjal, da prstana še ni popravil, ker ne najde primernega materiala. Kaj lahko A stori, če mu zlatar noče izročiti njegovega prstana? Za kaj gre? Kako je s posestjo tega prstana? (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati stvarnopravne (lastninsko pravico) in obligacijskopravne vidike (pogodbeno razmerje) razmerja.)


9. A je zastavil Bju za svoj dolg kravo. Prepustil mu jo je v ročno zastavo. Ker pa je s tem ostal brez mleka, je prosil Bja, če mu lahko zaradi mleka vrne kravo. B se je dal pregovoriti in je Aju kravo vrnil. Kmalu za tem je A v prometni nesreči umrl, njegova vdova pa je kravo prodala Cju. Za kaj gre? Kaj lahko stori B in kaj lahko stori C? (3 stavki)



10. A je že dolga leta dobavljal Bju konje, ki jih je ta kupoval za potrebe svojega latifundija. To leto je B, ki je bil kandidat za pretorja, Aju pisal, da naj se glede konj dogovori kar z njegovim (Bjevim) sinom Cjem. A je z Bjevim sinom Cjem sklenil pogodbo za šest konj, ki jih je dobavil v roku. Kaj lahko stori, če kupnina ni bila plačana? Utemelji? (2 stavka)
• Če je C pod Bjevo oblasti, lahko A zahteva kupnino od Bja z actio quod iussu (adjekticijska odgovornost nosilca oblasti na podlagi pooblastila).
• Če C ni pod Bjevo oblastjo, je Bjev mandatar - A lahko zahteva kupnino direktno od Cja z actio venditi, ta pa lahko od očeta zahteva povrnitev stroškov z actio mandati contraria.


11. A je nepooblaščeno odsvojil Bjevo stvar Cju. C, ki je kmalu izvedel za to, da A ni bil lastnik, je skušal zadevo urediti z Bjem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je sicer dejal, da lahko postane lastnik stvari s priposestvovanjem, vendar je bil C prepričan, da po veljavnem pravu stvari ne sme priposestvovati. Kako bo s priposestvovanjem? (3 stavki)
Ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena). C lahko tako že pred evikcijo toži Aja na povrnitev interesa, ker je stvar prodajal vede (vedel je, da ni lastnik).


12. Lastnik je zahteval ukradeno stvar od tatu. Tat mu stvari ni vrnil, marveč se je odločil za plačilo njene vrednosti. Kasneje je tat stvar prodal dobrovernemu Aju. A se boji, da stvari kot ukradene ne bo mogel priposestvovati. Ali ima prav? Utemelji! (3 stavki)
• Tat se ne more odločiti sam, da bo raje plačal vrednost ukradene stvari – odvisno je od tega, s čim ga toži lastnik (ker zahteva ukradeno stvar nazaj je očitno poleg actio furti naperil tudi condictio furtiva ali rei vindicatio na vrnitev stvari).
• A ima prav – po Zakoniku XII plošč ukradene stvari ne bo mogel priposestvovati dokler ponovno ne pride v roke lastnika.


13. A je kupil od Bja res mancipi, ki mu je bila tudi izročena. A je stvar prodal in mancipiral Cju od katerega jo kasneje kot civilni lastnik z rei vindikacio zahteva B. C je bil v pravdi obsojen. Ali lahko C od Aja zahteva odškodnino zaradi evikcije?
Kakšno pravno sredstvo bi prihajalo v poštev? (3 stavki)

• C bo lahko od Aja z actio empti zahteval odškodnino, če v kupoprodajni pogodbi nista izključila jamstva za primer evikcije (če do evikcije še ne bi prišlo, odškodnine ne bi mogel zahtevati, ker je prodajalec dolžan le prenesti stvar na ustrezen način in zagotoviti nemoteno posest in uživanje, ni pa dolžan napraviti kupca lastnika).


14. A se je z Bjem dogovoril, da bo smel ta obdelati del Ajevega vrta in na njem gojiti krompir za svoje potrebe. Ko je krompir zrel, A Bju ne dovoli, da bi ga izkopal. Svetuj Bju! (2 stavka)


15. A je Bju s stipulacijo obljubil 100. V pogodbi ni bilo izrecno rečeno, da je denar mišljen za doto. Zaročenca sta se razšla. Kaj lahko stori A, ki ga B toži na izpolnitev stipulacije? Za kakšno stipulacijo je šlo? (2 stavka)
• Govorimo o abstraktno oblikovani stipulaciji (pri kateri podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se ta ne uresniči oz. odpade)
• A je dolžan plačati 100, ker pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote ni tihega pogoja zakonske zveze (če bi dota bila omenjena in do zveze ne bi prišlo, bi se A lahko branil z exceptio doli oz. exceptio non numeratae pecuniae v postklasičnem pravu).


16. A je napisal holografno oporoko. Nekoč se mu je na mizi razlila čaša vode, ki je stekla v predal, v katerem je hranil oporočno listino. Ker je bila pisana s črnilom, je voda listino poškodovala, tako sta postala podpis in datum nečitljiva. Po Ajevi smrti so intestatni dediči izpodbijali oporoko kot neveljavno. Ali bodo uspeli? Kaj je holografna oporoka? (2 stavka)
• Holografna oporoka je lastnoročno napisana in podpisana oporoka, ki je veljala po postklasičnem pravu v zahodni polovici cesarstva.
• Če je razlog za izpodbijanje poškodovanost oporoke, ne bodo uspeli – poškodovana oz. uničena oporoka ostane v veljavi, oteženo pa je dokazovanje njene vsebine.
• Če je razlog drugje, intestantni dediči (če so nujni dediči) lahko izpodbijajo oporoko, če jih A v njej ni omenil, poimensko razdedinil oz. jim ni namenil nujnih deležev (od Justinijana naprej).


17. Pastir A je pasel svojo drobnico. Ko je zvečer gnal čredo domov, je opazil, da dve ovci manjkata. Čez čas ju je zagledal na vrhu sosednjega hriba. Ali ju poseduje? Kako je z lastninsko pravico? (2 stavka)
• A ju poseduje, če ju lahko kadarkoli vzame v dejansko oblast (mnenje rimskega klasika Nerva), kar verjetno ni mogoče, ker sta na sosedovem zemljišču in bi šlo za motnjo posesti, če sosed ne bi dovolil, da ju gre iskat čez njegovo zemljišče – v tem konkretnem primeru ju verjetno ne poseduje, ker nima dejanske oblasti in ni jasno, ali jo lahko pridobi kadarkoli želi.
• Lastninsko pravico ima A – če ju je sosed ukradel, nad njima ne bo pridobil lastninske pravice, ker se ukradenih stvari ne da priposestvovati - prav tako ju ne bo mogel dobroverno priposestvovati, saj domača žival, ki pobegne ali se izgubi, ne more postati predmet okupacije, ker ne pridobi naravne prostosti (ne postane nikogaršnja stvar kot npr. divja žival, ko se preneha vračati k lastniku).


18. A je Bju prodal voz. Dogovorila pa sta se, da mu ga bo prepustil ob koncu košnje. Kako je s posestjo in kako z lastninsko pravico na vozu? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba izhajati iz dogovora med strankama, ki seveda odpira različne možnosti).


19. A je bil skupaj z Bjem in Cjem solastnik zemljišča. Na njem je hotel zgraditi bazen.
Ali to lahko stori? Ali ima A kakšno možnost, če B in C temu nasprotujeta? (2 stavka)

• A na solastniškem zemljišču lahko zgradi bazen, če pridobi tiho ali izrecno soglasje Bja in Cja, zgradi ga lahko tudi, če B in C ne uporabita ius prohibendi (če nasprotujeta naknadno, ko je bazen že zgrajen, bosta lahko zahtevala povračilo škode z actio communi dividundo).
• Če B in C nasprotujeta zgraditvi bazena, lahko A zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo (če gre za dediščino z actio familiae erciscundae, drugače pa s splošno delitveno tožbo actio communi dividundo).


20. A je od popotnega trgovca za odsotnega soseda Bja, ki je vedno pripovedoval, da ima rad pse, kupil psa. Pes je čez par dni poginil, ker je nekje staknil in pojedel pokvarjeno salamo. Za kaj gre? Ali lahko A od Bja zahteva, da mu povrne kupnino za psa? Utemelji! (3 stavki)


21. Zapustnik je dediču Aju naročil, da naj podedovano premoženje po dveh letih izroči Bju. A nad takim oporočnim določilom ni bil navdušen. S podedovanim premoženjem ni imel veselja in ga je zanemarjal. Za kaj gre? Ali bo B od njega lahko zahteval odškodnino, ker se je vrednost premoženja zmanjšala? Utemelji! (3 stavki)


22. A je nameraval od Bja kupiti hišo. Ker Bju ni zaupal, si je dal od njega obljubiti 1000 z naslednjo stipulacijo: »Če mi ne boš prodal hiše, ali mi obljubiš dati 1000«? B je odgovoril: »Obljubim«. Za kaj gre? Ali bi A lahko zahteval obljubljeni znesek, če bi mu bil B sicer pripravljen prodati hišo, vendar za ceno, ki bi bila za Aja previsoka? Utemelji! (3 stavki)


23. A je v svoji oporoki napisal: »Moj dedič bodi B, če bo vložil kazensko ovadbo zoper Cja, ki mi je ukradel zlato uro«. B je med zapustnikovimi stvarmi našel zlato uro, ki naj bi bila ukradena, in kazenske ovadbe zoper Bja ni vložil. Ali bo lahko dedoval? Utemelji! Za kaj sploh gre? (3 stavki)


24. Gostilničar A, ki ga je vinski trgovec B že večkrat ogoljufal, je v njegovi kleti poskusil vino v petih sodih, ki jih je za tem zapečatil. Za tem je izjavil, da je želi kupiti vino v zapečatenih sodih. Kakšne so posledice tega dejanja? Kdaj je bila kupna pogodba sklenjena? Kaj če je bilo vino, potem ko ga je A čez nekaj tednov odpeljal, skisano? (3 stavki)


25. A je pri kiparju Bju kupil kip. Hotel ga je odpeljati z avtom. Ko pa ga je skušal dvigniti, je hitro ugotovil, da je zanj pretežak. Zato ga je pustil pri kiparju in se z njim dogovoril, da ga bo odpeljal čez nekaj dni. Ko se je A čez dva dni vrnil s kombijem, je ugotovil, da so kip med tem ukradli. Komu? Utemelji. Za kakšno razmerje gre? (3 stavki)


26. A je na cesti našel nezavestnega sužnja Stiha, ki so ga očitno napadli razbojniki. Vzel ga je in mu oskrbel rane. Ker je sužnja napadla vročina, je poklical zdravnika ter za sužnja kupil zdravila, ki jih je zdravnik predpisal. Čez nekaj dni se je sužnjevo stanje poslabšalo in je umrl. Za kaj gre? Kaj, od koga in pod kakšnimi pogoji lahko zahteva A? (3 stavki)


27. A je Bju posodil 10.000. Nekaj mesecev za tem je A umrl. B je v odsotnosti varuha vrnil denar Ajevemu nedoraslemu otroku, ki pa del denarja še isti dan zaigral na igralnih avtomatih. Ali se šteje, da je obveznost izpolnjena? Ali je mogoče od dolžnika zahtevati povračilo denarja, ki ga je nedorasli otrok zapravil? Utemelji! (3 stavki)


28. A je dolgoval Bju 1000. Dolg bi moral poravnati do 1. junija. Ko je Bja 25. maja srečal na cesti, ga je B vprašal, kdaj mu bo vrnil denar. A je v šali odgovoril, da ne pred 1. avgustom. B, ki očitno ni opazil, da se A šali, ni na to rekel nič. Za kaj gre? Ali bo prišel A v zamudo, če ne bo izpolnil do 1. junija, ali pa se bo uspešno skliceval na to, da mu je B dovolil odlog plačila. Utemelji. (3 stavki)


29. A je od svojega soseda Bja zahteval, naj mu proda travnik, češ da ga nujno rabi za pašo svojega konja. B se je Aja, ki je bil nasilen človek, bal. Ker mu je B vrh tega grozil, da bo travnik od njega iztožil, je pristal na kupčijo. Zdaj mu je žal. Kaj lahko stori? Ali se bo lahko skliceval na ustrahovanje? (2 stavka)


30. A je sprožil lastninsko tožbo proti Bju glede sadovnjaka. B je jabolka, ki so tisto leto tam zrasla, podaril Cju, ki je iz njih stisnil sok. Ali ima A kakšen zahtevek glede teh jabolk? Če, kakšen in proti komu? Upoštevaj različne možnosti! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba poleg dobrovernosti upoštevati tudi časovno komponento, tj. kdaj so bila jabolka obrana).


31. A je imel služnost poti preko Bjevega zemljišča. Aja so poklicali na vojsko, od koder se je vrnil po treh letih. V tem času je B ogradil zemljišče in s tem zaprl dohod nanj. Kaj lahko stori A? Ali je služnost zaradi Ajeve odsotnosti ugasnila? Utemelji! (3 stavki)


32. A, eden od družbenikov vesoljne družbe se je zapletel v spor z Bjem. Ta mu je hotel odpeljati konja, ki je bil solastnina družbenikov. V fizičnem obračunavanju, do katerega je prišlo, je A Bja močno pahnil, tako da je ta padel in si zlomil roko. Za kaj gre? Ali ima B kakšen zahtevek nasproti Aju? Če ga ima, ali ga lahko uveljavlja tudi proti ostalim družbenikom? Utemelji! (3 stavki)


33. A je postavil na polico okna, ki je gledalo na vrt, lonček z rožami. Ko je študent, ki mu je oddal sobo, pomival okno, je po nesreči prevrnil lonček z rožami in ta je padel na soseda, ki se je sončil pred hišo. Za kaj gre? Ali ima poškodovani sosed kakšen zahtevek in če, proti komu? (2 stavka)


34. A je Bju volil sliko. Na koncu oporoke je zapisal: »Moj dedič C, ne pozabi Bju izročiti kipa, ki sem mu ga volil«. Za kaj gre? Kako je z veljavnostjo volila in kaj je voljena stvar? (2 stavka)


35. A si je za svoj petindvajseti rojstni dan želel kupiti konja. Z Bjem je sklenil kupno pogodbo. Ko je konja dobil, se je izkazalo, da ima hudo karakterno hibo, ki pa je A, ki ni bil vešč kupčevanja s konji, ni opazil. Kaj lahko stori A? Obrazloži! (2 stavka) (Pri iskanju rešitve je treba poleg pomanjkljivosti stvari upoštevati tudi Ajevo starost).


36. A je sklenil z Bjem kupno pogodbo glede sužnja Stiha. Ko je bilo treba pogodbo izpolniti, se je izkazalo, da ima prodajalec več sužnjev s tem imenom. Kakšne bodo posledice tega dejstva? Kako bo treba razlagati pogodbo? Utemelji! (3 stavki)


37. Otroci so se igrali skrivanje. A zlezel za kup desk. Pri tem se je ena od desk prevrnila in ubila Bja, ki mu je nesrečno padla na glavo. Za kaj gre? Kakšne bodo posledice? Utemelji! (3 stavki) (Pri iskanju rešitve je treba upoštevati različne možnosti otrokove starosti).


38. Aju je teta B posodila svojo konjsko vprego. Ko je teta videla, da Aju vprega ugaja, je dejala, da mu jo podarja za rojstni dan. Kakšne učinke bo imela tetina izjava? Za kaj gre? Utemelji! (2 stavka)


39. A je na cesti našel uro. Odnesel jo je domov in jo spravil v omaro. Čez nekaj dni so Aju vlomili v stanovanje in mu med drugim vzeli tudi najdeno uro. B, ki je Aja videl, ko je našel uro, je to povedal lastniku Cju. Kaj lahko stori lastnik? Utemelji! (3 stavki)


40. A je prosil Bja, da odnese Cju važno sporočilo. B se je k Cju odpravil na konju, ki ga je vzel v najem od Dja. Za kaj gre? Ali bo A dolžan Bju povrniti stroške za najem konja? Utemelji! (3 stavki)
Zadnjič spremenil Angel_Girl, dne 27. Maj 2014 23:54, skupaj popravljeno 16 krat.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 08. Apr 2014 02:32

...
Zadnjič spremenil Angel_Girl, dne 27. Maj 2014 03:53, skupaj popravljeno 3 krat.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Ursi
Prispevkov: 212
Pridružen: 13. Sep 2010 11:55

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Ursi » 08. Apr 2014 16:59

3. A je ukradel Bju kolo in ga uporabljal nekaj mesecev. Ko ga je B nekoč opazil na kolesu, je A kolo na hitro prodal Cju, da bi se na ta način izognil neprijetnostim z Bjem. Za kaj gre? Svetuj Bju, kaj naj stori! (3 stavki)

Poznana dejstva:A je kolo ukradel (je tat), A proda kolo C-ju
Nepoznana dejstva: Ali je C vedel, da je kolo ukradeno.
Pravni problem: Ali C lahko stvar priposestvuje? Kaj lahko stori B?

-Če je C vedel, da je A tat je nedobroverni posestnik. Če C tega ni vedel je dobroverni posestnik. V obeh primerih stvari ne more priposestvovati, ker ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena).

V primeru evikcije lahko C toži Aja z actio empti s katero zahteva povrnitev interesa, ki ga ima na tem da postane lastnik.

-B ima na voljo zoper Aja penalno tožbo actio furti, v primeru očitne tatvine se je glasila na štirikratnik, v primeru neočitne pa na dvokratnik vrednosti ukradene stvari. Na voljo ima condictio furtiva, tožbo za vrnitev stvari- bilo jo je mogoče naperiti poleg penalne tožbe, glasi se na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela ukradena stvar in je bolj "ugodna" kot rei vindikacija. Na voljo nasproti Cju ima rei vindikacijo za vrnitev stvari.

Prosim če lahko kdo preveri odgovor če je pravilen.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 10. Apr 2014 03:40

Mislim, da je pravilno. Misliš, da gre za očitno tatvino (mora biti očitna v trenutku dejanja, ali šteje npr. tudi to, da ga je videl na kolesu - no je pa res da konec koncev bi lahko bil na kolesu, ki zgleda enako oz. podobno kot njegovo?)


1. Prvega januarja je A prodal Bju Cjevo vazo, ki jo je zmotno štel za svojo. A je vazo Bju takoj izročil in kupec B mu je zanjo takoj odštel kupnino. Sedem mesecev po prodaji izve B, da je vaza Cjeva. Kaj lahko stori? (3 stavki)

Poznana dejstva: C je lastnik vaze. Poseduje jo A, ki jo v dobri veri proda Bju. B pridobi vazo s tradicijo in je v trenutku pridobitve v dobri veri. Kasneje izve, da vaza ni bila Ajeva. Govorimo o pravni napaki prodane stvari.

Nepoznana dejstva:
Ali C zahteva vazo nazaj (evikcija)?
Ali sta A in B določila pogodbeno kazen za primer evikcije?

Pravni problemi:
Ali je kupna pogodba veljavna čeprav je predmet pogodbe tuja stvar? Da, ker kupoprodajna pogodba nima stvarnopravnih učinkov, le obligacijskopravne.
Ali kupec postane lastnik vaze? Ne, ker se prenos lastninske pravice pri tradiciji ne zgodi, če tradent ni lastnik izročene stvari.
Ali lahko kupec od prodajalca kaj zahteva še preden je vaza evincirana? Ne, ker je prodajalec prodal tujo stvar v dobri veri (zahteva povrnitve interesa še preden pride do evikcije je možna le, če prodajalec tujo stvar proda vede).
Kaj ima kupec na voljo, če pride do evikcije? Ker je vazo pridobil s tradicijo (op. pri mancipaciji bi imel na voljo actio auctoritatis na povrnitev dvojne kupnine pri popolni evikciji ali zahtevo dvojne vrednosti nastalega zmanjšanja vrednosti stvari pri delni evikciji), ima na voljo actio empti na povrnitev dvojne kupnine. Če sta določila pogodbeno zaken za primer evikcije (stipulatio duplae), lahko zahteva plačilo obljubljenega zneska. Če sta določila pogodbeno kazen za primer motenja posedovanja in uživanja (stipulatio habere licere), lahko zahteva povrnitev interesa.
Ali lahko kupec vazo priposestvuje? Da, ker je predmet priposestvovanja tuja stvar (ne ukradena) in je bil kupec v trenutku pridobitve posesti v dobri veri (kasnejša zla vera ne škoduje – mala fides superveniens non nocet) – priposestvovalni čas:
• Zakonik XII plošč: 1 leto
• Justinijan: 3 leta
Ali se lahko k priposestovalni dobi prišteje tudi priposestvovalni čas prodajalca (pravnega prednika)? Da, če je bil prodajalec ob pridobitvi vaze v dobri veri (npr. če jo je našel in mislil, da je zavržena, če jo je lastnik pustil v njegovi hiši in je mislil, da je njegova,…). Ne, če je prodajalec vazo od lastnika pridobil na drug način in pozabil, da ni njegova (npr. s posodbeno pogodbo,…)

Odgovor:
• Ker je B vazo pridobil s tradicijo, lahko (šele) v primeru evikcije od Aja z actio empti zahteva povrnitev dvojne kupnine.
• Če sta določila pogodbeno kazen za primer evikcije ali motenja posedovanja in uživanja, lahko B zahteva plačilo obljubljenega zneska oz. povrnitev interesa.
• Če do evikcije ne pride, lahko B vazo priposestvuje (po Zakoniku XII plošč po 1 letu od pridobitve, po Justinijanu po 3 letih – sem lahko prištejemo tudi priposestvovalni čas prodajalca, če je pridobil vazo v dobri veri, ker jo je C npr. pustil v njegovi hiši in je A mislil, da je njegova – ne pa v primeru, da jo je npr. pridobil s posodbeno pogodbo in nato pozabil, da je Cjeva).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 387 (tradicija), 392 (priposestvovanje), 596 (kupna in prodajna pogodba)


2. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo naredil pisalno mizo. A se je takoj lotil dela, vendar ga zaradi drugih obveznosti ni dokončal. Kaj lahko stori B:
a) če je Aju pravočasno dostavil les za mizo?
b) če sta se dogovorila, da bo les nabavil A?
Za kaj gre? (3 stavki)


Poznana dejstva: A in B sta sklenila podjemno pogodbo glede pisalne mize. A pisalne mize ni dokončal. V prvem primeru je B Aju dal les za mizo, v drugem pa je A Bju naredil pisalno mizo iz lesa, ki ga je nabavil sam.

Nepoznana dejstva:
Ali sta A in B v pogodbi določila rok?

Pravni problemi:
Za kakšno vrsto pogodbe gre v a) primeru? Za podjemno pogodbo (locatio conductio operis), ker bistveni material za izdelavo mize nabavi naročnik.
Katera pravna sredstva ima na voljo naročnik v a) primeru? Tožbo iz podjemne pogodbe (actio locati).
Za kakšno vrsto pogodbe gre v b) primeru? Za kupoprodajno pogodbo, ker bistveni material za izdelavo mize nabavi podjemnik.
Katera pravna sredstva ima na voljo naročnik v b) primeru? Tožbo iz kupoprodajne pogodbe (actio empti).
Določitev oz. nedoločitev roka ne vpliva na pogodbo – delo mora biti opravljeno v času, ki je razumno potreben za tak posel.

Odgovor:
• V a) primeru govorimo o podjemni pogodbi, ker bistveni material za izdelavo mize nabavi naročnik, v b) primeru pa o kupoprodajni pogodbi, ker bistveni material nabavi podjemnik.
• V prvem primeru ima B na voljo actio locati, v drugem pa actio empti.


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 631 (podjemna pogodba)
Zadnjič spremenil Angel_Girl, dne 18. Apr 2014 04:28, skupaj popravljeno 5 krat.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 12. Apr 2014 05:27

4. A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. Rad bi ji zapustil svoje premoženje, pa se boji, da bodo njegovi otroci izpodbijali oporoko. Kaj lahko stori? (3 stavki)

Poznana dejstva: Aju je žena umrla. Premoženje želi z oporoko zapustiti B, ker je zadnja leta skrbela zanj.

Nepoznana dejstva: Ali B ima pasivno oporočno sposobnost? O katerem obdobju govorimo?

Pravni problemi:
Kako naj zapustnik napravi oporoko, da bo lahko dedovala oseba, ki ni njegova nujna dedinja – glede na časovna obdobja? Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu je zapustnik v oporoki moral le omeniti svoje sui heredes (od pretorskega prava naprej vse otroke, ne glede na to, ali so bili pod njegovo oblastjo ali ne) – jim določiti poljuben del ali pa jih razdediniti (moške potomce poimensko). Po kasnejšem Justinijanovem pravu je lahko zapustnik razdedinil materialne nujne dediče (potomce in prednike, kadar prvih ni bilo) le, kadar je imel za to zadosten razlog, ki ga je moral v oporoki izrecno navesti (razlogi so bili taksativno našteti v noveli). Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež (lahko tudi z volili, darili,…), ki je moral biti brez vsake omejitve: četrtino premoženja, ki bi ga dedič pridobil, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (tretjino oz. polovico po Justinijanu glede na stopnjo sorodstva).
Kako naj zapustnik napravi oporoko, da je njegovi potomci ne bodo izpodbijali? Zapusti naj jim nujne dežele.

Odgovor:
• B mora imeti pasivno oporočno sposobnost, da ji A sploh lahko kaj zapusti.
• Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu bi A svojim sui heredes (od pretorskega prava naprej vsem otrokom) lahko zapustil poljuben delež ali pa jih (poimensko) razdedinil – kasneje po Justinijanu to ni bilo več mogoče brez razloga.
• Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež, ki bi ga pridobili, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (četrtino, po Justinijanu tretjino oz. polovico glede na stopnjo sorodstva) – A mora torej svojim otrokom zapustiti nujne deleže, da bo tudi B lahko dedovala oz. pridobila volilo.


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 763 (izpodbojne oporoke)
Zadnjič spremenil Angel_Girl, dne 12. Apr 2014 05:41, skupaj popravljeno 1 krat.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 12. Apr 2014 05:37

5. A je že nekaj časa dvoril svoji sošolki iz srednje šole B, ki je na koncu privolila, da se bo z njim poročila čez eno leto. Dogovorila sta se, da bo A do takrat kupil večje stanovanje, v katerega se bosta vselila takoj po poroki. A si je za nakup stanovanja izposodil večjo vsoto. Ker se je bal, da ga bo muhasta B pustila na cedilu, si je dal od nje s stipulacijo obljubiti:
a) da mu bo plačala 100.000, če se z njim ne bo poročila;
b) da mu bo, če se z njim ne bo poročila, po nabavni ceni odkupila novo stanovanje.
Komentiraj! (3 stavki)


Poznana dejstva: A in B se bosta poročila čez 1 leto. A bo do poroke kupil večje stanovanje. A si je za stanovanje izposodil denar. Z B je sklenil stipulacijo, da mu bo plačala 100.000, če se z njim ne bo poročila. Z B je sklenil stipulacijo, da bo odkupila stanovanje, če se z njim ne bo poročila.

Nepoznana dejstva: ?

Pravni problemi:
Za kaj gre v a) primeru? Za pogodbeno kazen.
Za kaj gre v b) primeru? Za pogodbeno kazen.
Ali bi bila dogovor o zakonski zvezi in stipulacija veljavna v a) primeru? Ne, pogodbena kazen za primer, da nekdo ne bi hotel skleniti zakonske zveze, je nemoralna (“[…] ker se zdi nepošteno z vezjo kazni vezati bodisi prihodnjo bodisi že sklenjeno zakonsko zvezo.”).
Ali dogovor o nakupu večjega stanovanja vpliva na veljavnost zakonske zveze? Ne, ker je stanovanje namenjeno skupnemu življenju zakoncev.
Ali bi bila dogovor o zakonski zvezi in stipulacija veljavna v b) primeru? Da, stanovanje je kupljeno z namenom živeti v njemu po poroki, če do te ne pride, odpade podlaga (dogovor o nakupu stanovanja sta sklenili obe stranki, torej sta obe želeli živeti v stanovanju, ko se poročita – če ena od strank prepreči poroko, je druga upravičena do povrnitve). Za tole nisem ziher (lahko da je nemoralno tudi v tem primeru).

Odgovor:
• V a) primeru je pogodbena kazen za primer, da nekdo ne bi hotel skleniti zakonske zveze, nemoralna – takšna zakonska zveza ne bi bila veljavna.
• V b) primeru bi bila pogodbena kazen veljavna, ker je bilo stanovanje namenjeno skupnemu življenju zakoncev (če ena od strank prepreči poroko, je druga upravičena do povrnitve).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 178 (vrste pravnih poslov), 234 (nemoralnost)
Zadnjič spremenil Angel_Girl, dne 12. Apr 2014 05:40, skupaj popravljeno 1 krat.
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 12. Apr 2014 05:40

7. A si je izposodil od Bja kolo. Kmalu za tem je B odpotoval na potovanje okrog sveta.
Ker se že nekaj mesecev ni nič oglasili, je A domneval, da je umrl. Zato je kolo prodal in izročil Cju. Čez dobro leto se je B vrnil domov in našel kolo pri Cju. Od njega ga zahteva z lastninsko tožbo. Bo uspel? Za kaj sploh gre? Kakšni zahtevki bi še bili mogoči v tem primeru? (4 stavki)


Poznana dejstva: A si je izposodil kolo od Bja. A je domneval, da je B umrl. Kolo je prodal in izročil Cju. C je imel kolo 1 leto. B z lastninsko tožbo zahteva kolo nazaj.

Nepoznana dejstva: Ali se je A pozanimal, ali je B res mrtev, ali je bil v dejanski zmoti?

Pravni problemi:
Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Da, ker nima stvarnopravnih učinkov.
Ali izposojevalec lahko priposestvuje kolo? Ne, ker je le njegov detentor, posest obdrži lastnik.
Ali kupec postane lastnik kolesa? Ne, ker se prenos lastninske pravice pri tradiciji ne zgodi, če tradent ni lastnik izročene stvari.
Ali kupec lahko priposestvuje kolo? Da, ker je predmet priposestvovanja tuja stvar (ne ukradena) in je bil kupec v trenutku pridobitve posesti v dobri veri (kasnejša zla vera ne škoduje – mala fides superveniens non nocet) – priposestvovalni čas:
• Zakonik XII plošč: 1 leto
• Justinijan: 3 leta
Kakšne zahtevke ima na voljo lastnik kolesa? Od izposojevalca lahko zahteva povrnitev interesa z direktno tožbo iz komodata (actio commodati directa), če izposojevalec ni bil dovolj skrben, da bi preveril, ali je lastnik res umrl ali ne – v primeru Ajeve dejanske zmote nima zahtevka, od kupca pa vrnitev stvari z rei vindicatio, vendar bi uspel le po Justinijanovem pravu, po katerem kupec kolesa še ne bi priposestvoval ali če je bil kupec v času pridobitve kolesa nedobroveren.
Kakšne zahtevke ima na voljo kupec? Če pride do evikcije, lahko proti prodajalcu/izposojevalcu usmeri actio auctoritatis (na povrnitev dvojne kupnine pri popolni evikciji ali zahtevo dvojne vrednosti nastalega zmanjšanja vrednosti stvari pri delni evikciji) ali actio empti (na povrnitev dvojne kupnine). Če sta določila pogodbeno zaken za primer evikcije (stipulatio duplae), lahko zahteva plačilo obljubljenega zneska. Če sta določila pogodbeno kazen za primer motenja posedovanja in uživanja (stipulatio habere licere), lahko zahteva povrnitev interesa.

Odgovor:
• Uspel bo, če upoštevamo priposestvovalni čas po Justinijanovem pravu (3 leta) ali če je bil C ob nakupu kolesa nedobroveren, ne pa po Zakoniku XII (C kolo priposestvuje v 1 letu, če je bil v času njegove pridobitve v dobri veri).
• A kolesa ne more priposestvovati, ker je le detentor – C s kupoprodajno pogodbo ne postane lastnik, ker se prenos lastninske pravice s tradicijo ne zgodi, če tradent (A) ni lastnik izročene stvari.
• B ima na voljo actio commodati directa proti Aju, če ni bil dovolj skrben, da bi preveril, ali je B res umrl ali ne – v primeru Ajeve dejanske zmote nima zahtevka, od kupca pa lahko zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio (uspel bi le po Justinijanovem pravu ali če bi bil C nedobroveren v času pridobitve kolesa).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 387 (tradicija), 392 (priposestvovanje), 596 (kupna in prodajna pogodba), 583 (posodbena pogodba)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 12. Apr 2014 22:58

12. Lastnik je zahteval ukradeno stvar od tatu. Tat mu stvari ni vrnil, marveč se je odločil za plačilo njene vrednosti. Kasneje je tat stvar prodal dobrovernemu Aju. A se boji, da stvari kot ukradene ne bo mogel priposestvovati. Ali ima prav? Utemelji! (3 stavki)

Poznana dejstva: Lastnik zahteva od tatu vrnitev stvari (z rei vindicatio ali condictio furtiva). Tat želi plačati njeno vrednost nato pa jo proda dobrovernemu Aju.

Nepoznana dejstva: Kakšno tožbo je naperil lastnik?

Pravni problemi:
Ali se tat lahko “odloči” ali bo vrnil stvar ali raje plačal njeno vrednost? Ne, odvisno je od tega, kakšno/e tožbo/e proti njemu naperi lastnik:
(a) Le penalno actio furti na dvakratnik oz. štirikratnik vrednosti stvari
(b) Penalno actio furti in reipersekutorno condictio furtiva na vrnitev stvari
(c) Penalno actio furti in rei vindicatio na vrnitev stvari
Če je lastnik naperil le actio furti (a), potem tat stvar lahko obdrži (kljub temu pa je ne on ne kupec ne moreta priposestvovati, tak dogovor o odškodnini pa prav tako ne ukinja pravice lastnika, da stvar zahteva nazaj).
Iz prvega stavka je očitno, da ne govorimo o (a) primeru (“Lastnik je zahteval UKRADENO STVAR od tatu.” – ni zahteval le povrnitve vrednosti) – naperil je tudi condictio furtiva ali rei vindicatio.
Ali kupec lahko priposestvuje stvar? Ne, ukradene stvari se po Zakoniku XII plošč ne da priposestvovati (ne glede na to, ali je dobroveren ali nedobobroveren) vse dokler ponovno ne pride v roke lastnika. Lastnik jo bo lahko zahteval nazaj z rei vindicatio.

Odgovor:
• Tat se ne more odločiti sam, da bo raje plačal vrednost ukradene stvari – odvisno je od tega, s čim ga toži lastnik (ker zahteva ukradeno stvar nazaj je očitno poleg actio furti naperil tudi condictio furtiva ali rei vindicatio na vrnitev stvari).
• A ima prav – po Zakoniku XII plošč ukradene stvari ne bo mogel priposestvovati dokler ponovno ne pride v roke lastnika.


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 392 (priposestvovanje), 686 (tatvina)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 12. Apr 2014 23:22

16. A je napisal holografno oporoko. Nekoč se mu je na mizi razlila čaša vode, ki je stekla v predal, v katerem je hranil oporočno listino. Ker je bila pisana s črnilom, je voda listino poškodovala, tako sta postala podpis in datum nečitljiva. Po Ajevi smrti so intestatni dediči izpodbijali oporoko kot neveljavno. Ali bodo uspeli? Kaj je holografna oporoka? (2 stavka)

Poznana dejstva: A je napisal holografno oporoko, ki jo je kasneje ponesreči poškodoval. Podpis in datum sta postala nečitljiva. Intestatni dediči so izpodbijali oporoko.

Nepoznana dejstva: Ali ima A nujne dediče? Ali jih je omenil v oporoki?

Pravni problemi:
Kaj je holografna oporoka? Lastnoročno napisana in podpisana oporoka (veljala je po postklasičnem pravu v zahodni polovici cesarstva).
Ali intestantni dediči lahko izpodbijajo poškodovano oporoko? Ne – poškodovana ali uničena oporoka je ostala v veljavi (razen v klasičnem pravu je razveljavitev pomenil zapustnikov nameren prerez vrvice, s katero sta bili zvezani ploščici na katerih je bila napisana oporoka), oteženo pa je bilo dokazovanje njene vsebine.
Ali intestantni dediči lahko izpodbijajo oporoko zaradi drugega razloga? Po civilnem, pretorskem, klasičnem in zgodnjem Justinijanovem pravu je zapustnik v oporoki moral le omeniti svoje sui heredes (od pretorskega prava naprej vse otroke, ne glede na to, ali so bili pod njegovo oblastjo ali ne) – jim določiti poljuben del ali pa jih razdediniti (moške potomce poimensko). Po kasnejšem Justinijanovem pravu je lahko zapustnik razdedinil materialne nujne dediče (potomce in prednike, kadar prvih ni bilo) le, kadar je imel za to zadosten razlog, ki ga je moral v oporoki izrecno navesti (razlogi so bili taksativno našteti v noveli). Po Justinijanu nujni dediči oporoke niso smeli izpodbijati, če jim je zapustnik naklonil vsaj nujni delež (lahko tudi z volili, darili,…), ki je moral biti brez vsake omejitve: četrtino premoženja, ki bi ga dedič pridobil, če bi prišlo do intestatnega dedovanja (tretjino oz. polovico po Justinijanu glede na stopnjo sorodstva).

Odgovor:
• Holografna oporoka je lastnoročno napisana in podpisana oporoka, ki je veljala po postklasičnem pravu v zahodni polovici cesarstva.
• Če je razlog za izpodbijanje poškodovanost oporoke, ne bodo uspeli – poškodovana oz. uničena oporoka ostane v veljavi, oteženo pa je dokazovanje njene vsebine.
• Če je razlog drugje, intestantni dediči (če so nujni dediči) lahko izpodbijajo oporoko, če jih A v njej ni omenil, poimensko razdedinil oz. jim ni namenil nujnih deležev (od Justinijana naprej).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 752 (oblike oporoke), 759 (neveljavne oporoke)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Ursi
Prispevkov: 212
Pridružen: 13. Sep 2010 11:55

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Ursi » 14. Apr 2014 16:22

Angel_Girl napisal/-a:Mislim, da je pravilno. Misliš, da gre za očitno tatvino (mora biti očitna v trenutku dejanja, ali šteje npr. tudi to, da ga je videl na kolesu - no je pa res da konec koncev bi lahko bil na kolesu, ki zgleda enako oz. podobno kot njegovo?)
Joj nevem, pomoje da to ni bistveno za rešitev primera. No tako se mi zdi :)

Uporabniški avatar
Ursi
Prispevkov: 212
Pridružen: 13. Sep 2010 11:55

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Ursi » 14. Apr 2014 18:28

9. A je zastavil Bju za svoj dolg kravo. Prepustil mu jo je v ročno zastavo. Ker pa je s tem ostal brez mleka, je prosil Bja, če mu lahko zaradi mleka vrne kravo. B se je dal pregovoriti in je Aju kravo vrnil. Kmalu za tem je A v prometni nesreči umrl, njegova vdova pa je kravo prodala Cju. Za kaj gre? Kaj lahko stori B in kaj lahko stori C? (3 stavki)

Ta primer mi ni čisto jasen. Gre za zastavno pravico. B ima na voljo nasproti C-ju actio pigneraticia in rem, pri kateri lahko zastavni upnik od vsakokratnega posestnika terja stvar. C ima na voljo ius offerendi in lahko ponudi zastavnemu upniku namesto prepustitev stvari plačilo terjatve, gre za facultas alternativa in upnik je to dolžan sprejeti (s tem mu upnik odstopi tožbo zoper lastnika stvari --> beneficium cedendarum actionum). C lahko nasproti vdovi tudi zahteva odškodnino, če mu ob prodaji ni povedala da je stvar obremenjena.

V primeru 271 piše, da če lastnik proda zastavljeno stvar, da zagreši tatvino? Nevem a to potem velja tudi za vdovo ali ne..če lahko kdo pomaga :|
Zadnjič spremenil Ursi, dne 18. Apr 2014 17:43, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
Ursi
Prispevkov: 212
Pridružen: 13. Sep 2010 11:55

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Ursi » 14. Apr 2014 19:05

11. A je nepooblaščeno odsvojil Bjevo stvar Cju. C, ki je kmalu izvedel za to, da A ni bil lastnik, je skušal zadevo urediti z Bjem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je sicer dejal, da lahko postane lastnik stvari s priposestvovanjem, vendar je bil C prepričan, da po veljavnem pravu stvari ne sme priposestvovati. Kako bo s priposestvovanjem? (3 stavki)

Ukradenih stvari ne moremo priposestvovat (Lex Atinia: ukradene stvari ni možno priposestvovat vse dokler ni prišla ponovno v roke lastnika --> to velja tudi, ko nekdo ne ve da je stvar ukradena). C lahko tako že pred evikcijo toži Aja na povrnitev interesa, ker je stvar prodajal vede (vedel je, da ni lastnik).

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 03:33

6. A si je od Bja izposodil 10.000. Nekaj mesecev pred iztekom roka, v katerem bi moral posojilo vrniti, se je oglasil pri Bju in mu s pretresljivimi besedami opisal svoj finančni položaj, ki da mu ne dopušča vrnitve dolgovanega zneska. B, ki je bil dobrega srca in naiven, je Aju odgovoril, da ga ne bo terjal, dokler si A finančno ne opomore. Za kaj gre? Kaj, če je B Aja kljub temu tožil? Ali bo s tožbo uspel? (3 stavki) (Pri iskanju odgovora je treba upoštevati možnost, da gre za posojilno pogodbo, ki je stricti iuris, in nepristno hrambo (depositum irregulare), ki je razmerje bonae fidei).

Poznana dejstva: A z Bjem sklene posojilno pogodbo. Pred iztekom roka za vračilo Bju pove, da denarja ne bo mogel vrniti. B z Ajem sklene dogovor o neterjanju (dokler si A finančno ne opomore).

Nepoznana dejstva: Ali sta A in B sklenila stipulacijo o obrestih? Ali je A pod očetovsko/gospodarjevo oblastjo? Ali Bjeva naivnost vpliva na veljavnost dogovora o neterjanju?

Pravni problemi:
Za kaj gre? Za posojilno pogodbo in dilatorni dogovor o neterjanju (pactum de non petendo). Ne govorimo o nepristni shranjevalni pogodbi, kjer bi A shranil (primer govori o izposoji!) Bjev denar in bi se dogovorila, da sme A ta denar porabiti.
Katera tožba pride v poštev pri posojilni pogodbi, kadar je predmet posojila denar? Actio certae creditae pecuniae.
Ali B lahko toži, če je A pod oblastjo? Po SC Macedonianum upnik ne more zahtevati vrnitve denarnega posojila, če oče/gospodar posojila ni dovolil.
Kaj se zgodi, če B Aja toži? A se bo skliceval na dogovor o neterjanju.
Ali naivnost vpliva na veljavnost dogovora o neterjanju? Ne, ker kaže na malomarnost Bja (ki se npr. ni pozanimal, ali ima A res finančne težave), ki se zato ne bo mogel sklicevati na zmoto volje. Po starejšem rimskem pravu se prav tako ne bi mogel sklicevati na prevaro, ker so menili, da si je prevarani sam kriv (ker je bil naiven). Po Gaju bi lahko poskusil uveljaviti ničnost dogovora z actio doli, če ga je A zapeljal v zmoto z lažjo o svojem finančnem stanju.
Ali bo B s tožbo uspel? Ne, ker je z Ajem sklenil dogovor o neterjanju. Prav tako verjetno ne bi uspel z actio doli, ker ni bil dovolj skrben, da bi se pozanimal o Ajevem dejanskem finančnem stanju. B bo s tožbo uspel, ko si bo A finančno opomogel (ker sta sklenila dilatorni dogovor – z rokom), ali če bo z Ajem sklenil pactum de petendo, ki bo izničil učinke dogovora o neterjanju.
Kaj, če bi dejansko govorili o nepristni shranjevalni pogodbi? Obveljalo je mnenje, da gre bolj za posojilno posodbo kot shrambo (veljajo pravila posojilne pogodbe).


Odgovor:
• A in B sta sklenila posojilno pogodbo in dilatorni dogovor o neterjanju (ne gre za depositum irregulare, ker A ni shranil Bjevega denarja, temveč si ga izposodil - za nepristno shrambo pa je sicer obveljalo mnenje, da gre bolj za posojilno pogodbo kot shrambo in zato veljajo pravila posojilne pogodbe).
• Če bo B tožil Aja z actio certae creditae pecuniae, se bo A skliceval na dogovor o neterjanju – s tožbo ne bo uspel, dokler dogovor o neterjanju ne mine (dokler si A ne opomore) oz. dokler ne ukineta njegovih učinkov s pactum de petendo.
• B se po starejšem rimskem pravu ne bo mogel sklicevati na prevaro, ker so menili, da si je prevarani sam kriv (ker je bil naiven) – po Gaju bo lahko tožil z actio doli, če A dejansko ni v slabi finančni situaciji in ga je prevaral, s katero bo dosegel ničnost dogovora o neterjanju.


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 216[/b ](prevara), 524 (dogovor o neterjanju), 578 (posojilna pogodba)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 03:46

10. A je že dolga leta dobavljal Bju konje, ki jih je ta kupoval za potrebe svojega latifundija. To leto je B, ki je bil kandidat za pretorja, Aju pisal, da naj se glede konj dogovori kar z njegovim (Bjevim) sinom Cjem. A je z Bjevim sinom Cjem sklenil pogodbo za šest konj, ki jih je dobavil v roku. Kaj lahko stori, če kupnina ni bila plačana? Utemelji? (2 stavka)
Poznana dejstva: A in B že dolgo časa sklenjujeta kupoprodajne pogodbe glede konj. Letos B Aju piše, naj se glede kupitve zmeni z njegovim sinom Cjem. A in C skleneta kupno pogodbo glede 6 konj. A konje dostavi v roku.


Poznana dejstva:

Nepoznana dejstva: Ali je C pod Bjevo oblastjo? Ali je važno, v katerem obdobju je sklenjena pogodba?

Pravni problemi:
Odgovornost nosilca oblasti za osebe pod njegovo oblastjo? Govorimo o adjekticijski odgovornosti (nosilec glede obveznosti oseb pod oblastjo odgovarja na podlagi pooblastila, če pridobi premoženjsko korist ali, če ima oseba pod oblastjo v upravljanju pekulij – pri tem nosilec oblasti odgovarja do njegove višine in od njega lahko odšteje svoje terjatve).
Obdobje sklenitve posla ni važno: po Justinijanovem pravu – če je nosilec oblasti izrecno pooblastil osebo pod oblastjo ali je iz posla pridobil premoženjsko korist, je odgovarjal neposredno kot pogodbenik (prodajalec bo lahko kupnino zahteval neposredno od nosilca oblasti). Nosilec oblasti je neposredno zavezan v vsakem obodbju, če je tretjemu naročil, naj sklene posel z osebo pod njegovo oblastjo (kot v primeru), drugače je neposredno odgovarjal le za obogatitev oz. subsidiarno do višine pekulija.
Odgovornost Bja, če C ni pod njegovo oblastjo – za kaj gre? Gre za mandat – C je lahko od očeta z actio mandati contraria zahteval povrnitev kupnine (od mandata ni smel imeti nobenih stroškov). B ni odgovoren, ker njegov sin pri mandati ni direktni zastopnik (učinki posla preidejo najprej na sina, ki jih mora nato prenesti na mandanta).
Kaj lahko stori prodajalec, če ne dobi kupnine? Če je C pod oblastjo, lahko v tem primeru toži nosilca oblasti z actio quod iussu (na podlagi pooblastila nosilca oblasti), drugače pa tudi z actio de in rem verso (do višine vrednosti obogatitve, tudi če nosilec ni vedel za posel).

Odgovor:
• Če je C pod Bjevo oblasti, lahko A zahteva kupnino od Bja z actio quod iussu (adjekticijska odgovornost nosilca oblasti na podlagi pooblastila).
• Če C ni pod Bjevo oblastjo, je Bjev mandatar - A lahko zahteva kupnino direktno od Cja z actio venditi, ta pa lahko od očeta zahteva povrnitev stroškov z actio mandati contraria.


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 507[/b ](odgovornost za dejanja tretjih), 552 (odgovornost za poslovne obveznosti oseb pod oblastjo), 635 (mandat)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 03:47

13. A je kupil od Bja res mancipi, ki mu je bila tudi izročena. A je stvar prodal in mancipiral Cju od katerega jo kasneje kot civilni lastnik z rei vindikacio zahteva B. C je bil v pravdi obsojen. Ali lahko C od Aja zahteva odškodnino zaradi evikcije? Kakšno pravno sredstvo bi prihajalo v poštev? (3 stavki)

Poznana dejstva: B Aju proda stvar in jo izroči. A stvar proda in mancipira Cju. B od Cja z rei vindicatio zahteva stvar nazaj. C izgubi.

Nepoznana dejstva: Zakaj C ni postal civilni lastnik (ker sta bila A ali C tujca, torej nista mogla pridobiti civilne lastninske pravice)? Ali sta A in C v kupoprodajni pogodbi določila odškodnino za primer evikcije?

Pravni problemi:
Kdaj lahko kupec zahteva odškodnino zaradi evikcije? Odškodnine od prodajalca ne more zahtevati dokler ima na kupljeni stvari nemoteno posest in uživanje. Zahteva jo lahko še preden je prišlo do evikcije le, kadar je ugotovil, da je prodajalec vede prodal tujo stvar. Prodajalec ni dolžan napraviti kupca lastnika, dolžan je le prenesti stvar na ustrezen način (mancipirati, in iure cedirati, tradirati).
S katero tožbo lahko kupec zahteva odškodnino v primeru evikcije od prodajalca? Z actio empti, vendar le, kadar v kupoprodajni pogodbi nista izključila jamstva za evikcijo.

Odgovor:
• C bo lahko od Aja z actio empti zahteval odškodnino, če v kupoprodajni pogodbi nista izključila jamstva za primer evikcije (če do evikcije še ne bi prišlo, odškodnine ne bi mogel zahtevati, ker je prodajalec dolžan le prenesti stvar na ustrezen način in zagotoviti nemoteno posest in uživanje, ni pa dolžan napraviti kupca lastnika).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 603 (obveznosti prodajalca)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 03:49

15. A je Bju s stipulacijo obljubil 100. V pogodbi ni bilo izrecno rečeno, da je denar mišljen za doto. Zaročenca sta se razšla. Kaj lahko stori A, ki ga B toži na izpolnitev stipulacije? Za kakšno stipulacijo je šlo? (2 stavka)

Poznana dejstva: A Bju obljubi 100 s stipulacijo. Stipulacija ne omenja dote. Do poroke ne pride. B toži Aja na izpolnitev.

Nepoznana dejstva:

Pravni problemi:
Za kakšno stipulacijo gre? Za abstraktno oblikovano stipulacijo (podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se sploh ne uresniči oz. odpade).
Pozor pri kavzalno oblikovani stipulaciji: če si je nekdo dal abstraktno obljubiti določen znesek za doto (brez omembe zakonske zveze kot podlage), pogodba vsebuje tihi pogoj, da bo sklenjena zakonska zveza – če ni, postane stipulacija neveljavna. To sicer nima zveze s konkretnim primerom, ker v stipulaciji ni omenjena niti dota.
Ali je A dolžan plačati iz stipulacije? Da, ker obveznost pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote (ni tihega pogoja sklenitve zakonske zveze) nastane tudi takrat, kadar podlaga odpade oz. se ne uresniči (ne pride do sklenitve zakonske zveze), vendar bi bilo krivično, da je A dolžan iz tega naslova.
S čim se lahko brani A? Z ugovorom zvijačne prevare (exceptio doli), v postklasičnem pravu pa tudi z exceptio non numeratae pecuniae.
Neenakomernega vpliva pogodbenih strank, zaradi česar se nejasnosti ob nesoglasju razlagajo v prid dolžnika in proti upniku, ki bi vprašanje lahko oblikoval jasneje/določneje v tem primeru ne upoštevamo (ker je stipulacija oblikovana abstraktno, se nejasnosti pri podlagi ne upoštevajo, saj ni razvidna).

Odgovor:
• Govorimo o abstraktno oblikovani stipulaciji (pri kateri podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se ta ne uresniči oz. odpade)
• A je dolžan plačati 100, ker pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote ni tihega pogoja zakonske zveze (če bi dota bila omenjena in do zveze ne bi prišlo, bi se A lahko branil z exceptio doli oz. exceptio non numeratae pecuniae v postklasičnem pravu).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 569 (stipulacija)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 03:50

17. Pastir A je pasel svojo drobnico. Ko je zvečer gnal čredo domov, je opazil, da dve ovci manjkata. Čez čas ju je zagledal na vrhu sosednjega hriba. Ali ju poseduje? Kako je z lastninsko pravico? (2 stavka)

Poznana dejstva: Dve Ajevi ovci se pojavita na sosednjem hribu.

Nepoznana dejstva: Ali sta na sosednji hrib odtavali sami, ali ju je ukradel sosed?

Pravni problemi:
Ali A poseduje ovci na sosednjem hribu? Da, če ju lahko kadarkoli vzame v dejansko oblast (rimski klasik Nerva). Če nad njima ne more pridobiti dejanske oblasti, ju ne poseduje.
Ali je A lastnik ovc na sosednjem hribu? Da. Če ju sosed ukrade, ju ne more priposestvovati, ker se ukradene stvari ne da priposestvovati. Prav tako ju sosed ne bi mogel dobroverno priposestvovati, saj domača žival, ki pobegne ali se izgubi, ne more postati predmet okupacije, ker ne pridobi naravne prostosti (ni nikogaršnja stvar kot npr. divja žival).

Odgovor:
• A ju poseduje, če ju lahko kadarkoli vzame v dejansko oblast (mnenje rimskega klasika Nerva), kar verjetno ni mogoče, ker sta na sosedovem zemljišču in bi šlo za motnjo posesti, če sosed ne bi dovolil, da ju gre iskat čez njegovo zemljišče – v tem konkretnem primeru ju verjetno ne poseduje, ker nima dejanske oblasti in ni jasno, ali jo lahko pridobi kadarkoli želi.
• Lastninsko pravico ima A – če ju je sosed ukradel, nad njima ne bo pridobil lastninske pravice, ker se ukradenih stvari ne da priposestvovati - prav tako ju ne bo mogel dobroverno priposestvovati, saj domača žival, ki pobegne ali se izgubi, ne more postati predmet okupacije, ker ne pridobi naravne prostosti (ne postane nikogaršnja stvar kot npr. divja žival, ko se preneha vračati k lastniku).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 336 (izguba posesti proti volji posestnika), 340 (interdikta za ohranitev posesti), 369 (okupacija)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Uporabniški avatar
Angel_Girl
Prispevkov: 149
Pridružen: 03. Nov 2012 09:03

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Angel_Girl » 27. Maj 2014 23:56

19. A je bil skupaj z Bjem in Cjem solastnik zemljišča. Na njem je hotel zgraditi bazen.
Ali to lahko stori? Ali ima A kakšno možnost, če B in C temu nasprotujeta? (2 stavka)


Poznana dejstva: A, B in C imajo solastnino na zemljišču. A na njemu želi zgraditi bazen.

Nepoznana dejstva: Kako je nastala solastnina za zemljišču (z družbeno pogodbo ali kot naključna premoženjska skupnost)?

Pravni problemi:
S kakšnim deležem lahko upravlja eden od solastnikov? Posamezni solastnik lahko prosto razpolaga s svojim deležem, kadar pa bi njegovo razpolaganje posegalo v deleže preostalih solastnikov, potrebuje njihovo izrecno ali tiho soglasje.
Kako lahko ostali solastniki preprečijo poseganje enega po solastnini? S preprečitvijo (dovoljena samopomoč) ali prepovedjo ius prohibendi.
Ali A lahko zgradi bazen na solastnini? Da, če mu B in C ne nasprotujeta – če nasprotujeta, ko že postavi bazen, bosta lahko zahtevala povrnitev škode z delitveno tožbo actio communi dividundo.
Kakšne možnosti ima A, če B in C nasprotujeta zgraditvi bazena? Lahko zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo (za delitev dediščine actio familiae erciscundae, drugače pa s splošno delitveno tožbo actio communi dividundo).

Odgovor:
• A na solastniškem zemljišču lahko zgradi bazen, če pridobi tiho ali izrecno soglasje Bja in Cja, zgradi ga lahko tudi, če B in C ne uporabita ius prohibendi (če nasprotujeta naknadno, ko je bazen že zgrajen, bosta lahko zahtevala povračilo škode z actio communi dividundo).
• Če B in C nasprotujeta zgraditvi bazena, lahko A zahteva prenehanje solastnine z delitveno tožbo (če gre za dediščino z actio familiae erciscundae, drugače pa s splošno delitveno tožbo actio communi dividundo).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 353 (solastnina)
Stick to a task 'til it sticks to you. For beginners are many, but finishers few.

Sarica
Prispevkov: 7
Pridružen: 02. Okt 2012 21:33

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Sarica » 03. Jun 2014 16:04

Za prvi primer... Ali ni tako, da se actio empti ne glasi na dvojno kupnino, temveč na povrnitev interesa? Torej na kupnino ter na škodo, ki mu je s tem nastala?

Sarica
Prispevkov: 7
Pridružen: 02. Okt 2012 21:33

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Sarica » 04. Jun 2014 09:39

14.
A ravna nepošteno, saj se ne drži dogovora, ki ga je sklenil z Bjem. B bo imel na voljo tožbo zaradi prevare tj. Actio Doli, saj nima na voljo nobene druge civilne tožbe.
Primer 710

Sarica
Prispevkov: 7
Pridružen: 02. Okt 2012 21:33

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a Sarica » 04. Jun 2014 09:56

Angel_Girl napisal/-a:15. A je Bju s stipulacijo obljubil 100. V pogodbi ni bilo izrecno rečeno, da je denar mišljen za doto. Zaročenca sta se razšla. Kaj lahko stori A, ki ga B toži na izpolnitev stipulacije? Za kakšno stipulacijo je šlo? (2 stavka)

Poznana dejstva: A Bju obljubi 100 s stipulacijo. Stipulacija ne omenja dote. Do poroke ne pride. B toži Aja na izpolnitev.

Nepoznana dejstva:

Pravni problemi:
Za kakšno stipulacijo gre? Za abstraktno oblikovano stipulacijo (podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se sploh ne uresniči oz. odpade).
Pozor pri kavzalno oblikovani stipulaciji: če si je nekdo dal abstraktno obljubiti določen znesek za doto (brez omembe zakonske zveze kot podlage), pogodba vsebuje tihi pogoj, da bo sklenjena zakonska zveza – če ni, postane stipulacija neveljavna. To sicer nima zveze s konkretnim primerom, ker v stipulaciji ni omenjena niti dota.
Ali je A dolžan plačati iz stipulacije? Da, ker obveznost pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote (ni tihega pogoja sklenitve zakonske zveze) nastane tudi takrat, kadar podlaga odpade oz. se ne uresniči (ne pride do sklenitve zakonske zveze), vendar bi bilo krivično, da je A dolžan iz tega naslova.
S čim se lahko brani A? Z ugovorom zvijačne prevare (exceptio doli), v postklasičnem pravu pa tudi z exceptio non numeratae pecuniae.
Neenakomernega vpliva pogodbenih strank, zaradi česar se nejasnosti ob nesoglasju razlagajo v prid dolžnika in proti upniku, ki bi vprašanje lahko oblikoval jasneje/določneje v tem primeru ne upoštevamo (ker je stipulacija oblikovana abstraktno, se nejasnosti pri podlagi ne upoštevajo, saj ni razvidna).

Odgovor:
• Govorimo o abstraktno oblikovani stipulaciji (pri kateri podlaga ni razvidna, zato obveznost nastane tudi, kadar se ta ne uresniči oz. odpade)
• A je dolžan plačati 100, ker pri abstraktno oblikovani stipulaciji brez omembe dote ni tihega pogoja zakonske zveze (če bi dota bila omenjena in do zveze ne bi prišlo, bi se A lahko branil z exceptio doli oz. exceptio non numeratae pecuniae v postklasičnem pravu).


Reference:
Janez Kranjc: Rimsko pravo, 2. izdaja (2010) – strani: 569 (stipulacija)

Primer 338?

Uporabniški avatar
samurai shibe
Prispevkov: 18
Pridružen: 14. Mar 2014 20:19

Re: Primeri izpitnih vprašanja (Janez Kranjc)

Odgovor Napisal/-a samurai shibe » 30. Avg 2014 21:26

So v izpitih pri rimu samo primeri al se najdejo tudi "random vprasanja" kot jih najdemo pridrugih predmetih? :)
Do you wanna cry? there's no crying in law school!

Odgovori

Vrni se na