Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: a90MinniereaTheLaw

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 04. Okt 2012 11:19

Kletka, ja! Good point, hvala ... Je bil moj prvi odgovor moja prva zamisel, ampak ko začnem potem razmišljat o primeru, se nikoli ne konča dobro :)

Kaj pa tole?

A je izgubil neko stvar in ne ve, kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?

Lahko čist na izi napišeš, na podlagi knjige in knjige primerov, da je A prenehal posedovati, ker je stvar tako izgubil, da ne ve, kje je. Simpl.

Lahko pa zakompliciraš :) in napišeš, da je prenehal posedovati, če stvari ni mogel več najti, če pa je stvar izgubljena samo začasno, ker je A začasno odložil skrbno iskanje, pa je posest na njej ohranil.

Prvi odgovor: primer 113., drugi odgovor: primer 114.

Kaj storiti na izpitu? :)

M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's » 04. Okt 2012 11:24

Kakšna je razlika med actio furti in condictio furtiva? Kdaj se kaj uporablja?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 11:25

Jaz bi izbral drugo moznost predvsem zato ker ni jasno napisano ali jo je poizkušal najdit.

Če jo je poizkušal in je ni najdel pomeni da je izgubil posest. Če pa je odložil skrbno iskanje in bi ga z njim lahko našel obrži posest. Če pa ga tudi s skrbnim iskanjem nebi mogel najdit potem izgubi posest.
You mirin brah? No shame in mirin.

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 04. Okt 2012 11:33

M&M's napisal/-a:Kakšna je razlika med actio furti in condictio furtiva? Kdaj se kaj uporablja?
A° furti je penalna tožba, kar pomeni, da je njen namen kaznovanje storilca. Condictio furtiva je reipersekutorna tožba, kar pomeni, da se z njo zahteva vrnitev stvari ali njene vrednosti.

A° furti se v primeru očitne tatvine glasi na štirikratnik vrednosti ukradene stvari, v primeru neočitne tatvine pa na dvakratnik vrednosti ukradene stvari. S to tožbo torej lastnik od tatu (ali če jih je več, od vseh tatov) doseže, da so, ker morajo plačati določen denarni znesek, kaznovani.

HKRATI pa je lahko lastnik zoper tatu naperil tudi condictio furtiva, ki pa se je glasila na vrnitev stvari oz. na največjo vrednost, ki jo kdaj imela ukradena stvar. Ta tožba ni zastarala. No, NAMESTO s condictio furtiva pa je lahko lastnik stvar zahteval nazaj tudi z rei vindicatio, kar je bila tudi bolj ugodna možnost zanj, ker je pri vindikaciji dobil polno odškodnino.

Pa brez zamere, ampak to vse v knjigi piše. In to ful lepo pa luštno :)

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 04. Okt 2012 11:40

Kaj pa tole, kolegi?

A je obdeloval svoj pašnik in kmalu zaradi velikega dela duševno zbolel. Ali je izgubil svojo posest?

Jaz bi na pamet rekla, da nima več posestne volje (animus), zato posest izgubi.

:?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 11:44

Mogoče bi se dalo tako gledat tole; ker je duševno bolan sploh ni sposoben izgubiti posesti samo z voljo, ker je za opustitev potreba tudi volja in zato posest ohrani. Ne vem, čisto tako iz glave :D
You mirin brah? No shame in mirin.

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 04. Okt 2012 11:48

Hm, bi mogoče blo, ja ...

M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's » 04. Okt 2012 12:40

Kaj pa tale primer?

A in B se dogovarjata za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoči so tramovi ukradeni. Komu?

Jaz bi rekla takole: Kupoprodajna pogodba je sklenjena (če je brez listine), s tem ko se doseže sporazum o ceni. Nevarnost stvari tako zadane kupca. A je tukaj kaj važno potem, če je postavil kupec zraven varuha ali pa ožigosanje tramov?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 13:57

Ma s temi tramovi je cela štala, pa tem ožigosanjem pa postavlanjem varuha... nimam pojma kle :D



Mam pa eno prošnjo, ali mi lahko nekdo razloži DELJENE obveznosti in SOLIDARNE obveznosti. Ker meni je razlika totalno ne jasna.


Pri deljenih piše da pride do njih takrat ko je izpolnitev po naravi deljiva, kdaj je to? Jaz sem sklepal da če je izpolnitev v denarju. Potem pa piše pri solidarnih da nastanejo s adstipulacijo in je podan primer ko se obljubi denarni znesek, ISTIH deset od dveh dolžnikov. Se pravi zakaj se v tem primeru recimo ne upošteva pravno dobroto delitve in se zahteva max. 5 od vsakega če je predmet izpolnitve gladko deljiv in to nakazuje na deljeno obveznost?
You mirin brah? No shame in mirin.

xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 » 04. Okt 2012 15:36

ja, umobolni ne more ne pridobit ne izgubit posesti, jo lahko je ohranja.
glede tramov pa mislim, da škodo trpi kupec s perfektnostjo pogodbe, torej ko je sporazum o ceni in blagu.

pri deljenih in solidarnih obveznostih pa mogoč to, da pri deljenih obveznost razpade na tolikko delnih obveznosti kolikor je udeležnih, pri solidarnih pa je obveznost ena sama in zato je tudi ena sama izpolnitev?

xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 » 04. Okt 2012 15:42

kok je treba napisat pri:
1. nedorasli je izgubil posest stvari. ali jo je v resnici prenehal posedovati ali ne?
2. a, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar b-ju. ali bo b stvar lahko priposestvoval?

Uporabniški avatar
mornar
Prispevkov: 68
Pridružen: 22. Sep 2012 22:17

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a mornar » 04. Okt 2012 18:52

Alja napisal/-a:Zanima me naslednji primer:

A odkupuje delnice in pošlje B-ja, da v njegovem imenu sklene pravni posel in jih zanj kupi. Komentiraj.

In odgovor v rešitvah je: B je A-jev pooblaščenec in zato lahko kupi v A-jevem imenu delnice.

Jaz ne bi tako odgovorila. Bolj bi mi bilo logično, da gre za neposredno (direktno) zastopanje.

Dajte malo pokomentirat, prosim ...
In moje mnenje:
1. pri direktnem (neposredno) zastopanje gre za pravni posel, ki velja neposredno med zastopanim in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na račun zastopanega, tretja oseba ve, da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj račun) in
2. pri pooblastilu pa gre za razmerje med pooblastiteljem, stranko, in pooblaščencem in temelji na medsebojnem dogovoru med njima. Vsa dejanja torej opravlja stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki pa lahko postavita sebi pooblaščenca.

In če sedaj povežem napisano z zgornjo nalogo mislim, da ima Alja prav, prav tako mislim, da je naloga pravilna, tako kot je napisano v rešitvah, pravilno je torej oboje. In tu je bistvo vsega, vse te naloge imajo več (pravilnih?) rešitev. V tem primeru pa bilo prav in pošteno, da bi v takšnih primerih profesor nalogo priznal (pač na pravilno rešitev), ne pa da je edina pravilna razlaga tista, za katero on misli, da je pravilna.

Tu bi sedaj (pa mi naj bo oproščeno, če si preveč upam), pozval (izzval) profesorja, da se vključi v diskusijo pa da še on pove svoje mnenje, to je namreč nekaj čisto običajnega n. pr. na Ameriških univerzah, kar profesor verjetno ve. Posebej bi ga prosil, da komentira moje mnenje o zgornji nalogi:

Naloga nima rešitve, ker je nesmiselna. V starem Rimu niso poznali delnic zato A ni mogel poslati B-ja, da jih odkupi in zato vsako izvajanje kaj bi bilo če bi bilo, nima ustreznega temelja.

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 » 04. Okt 2012 21:11

Povezane stvari so po rimskem pravu spadale med med NEdeljive stvari.

Je tole prav napisano v skripti?
Ni mi jasno, ker če je čreda celota, torej povezana stvar, zakaj ne bi mogel npr. prodati polovice črede?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 21:40

Čreda je sestavljena iz različnih nepovezanih stvari, kar pomeni da posemazni deli ohranijo individiualnost. Tako se lahko vindicira naprimer čredo lahko pa samo posameznega ovna.

Nedeljiv je recimo kip ki ima privarjeno roko.


Kadar pride do mehanične vendar ločljive povezave več stvari lastninska pravica glede posameznih delov NE ugasne. Zato neka splošna trditev da so povezane stvari deljive/nedeljive ne pride upoštev.
You mirin brah? No shame in mirin.

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 21:42

Še vedno pa me zanima če mi lahko kdo razloži DELJENE in SOLIDARNE obveznosti. Kako vemo kdaj gre za katero, kako pravzaprav vemo da ne pride do beneficium divisionis ampak do solidarnega dolžništva, ker to ni razvidno iz primera. Hvala.
You mirin brah? No shame in mirin.

xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 » 04. Okt 2012 21:43

a je od bja kupil kip diane. ko ga je naslednji dan prišel iskat, so bili kipi zamotani v ovoj. vzel je enega in ko je prišel domov je ugotovil, da ni vzel pravega kipa. kako je z lastninsko pravico in posestvijo? kakšna pravna sredstva ima na voljo a? kaj, če mu je bil ta kip bolj všeč kot kip diane?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 21:51

Lastninske pravice ne dobi v nobenem primeru, ker je pač to napačen kip. Dokler ne ugotovi da je napačen kip ima posest, je dobroverni posestnik. Ko ugotovi da kip ni pravi, ima možnost da se odpravi nazaj in je v tem času imetnik, ima dejansko posest brez volje stvar imeti zase. Če se ne odloči da takoj odnese nazaj postane nedobroverni posestnik.

Nimam pojma kasna pravna sredstva naj bi imel A, ker je napaka njegova in mora kip vrniti ker ga ni kupil.

Če mu je bil kip bolj všeč in se z Bjom dogovori da ga kupi pridobi posest na kratko roko, iz imetništva v posest ker postane lastnik. Kupno pogodbo pa ukineta s nasprotnim soglasjem.
You mirin brah? No shame in mirin.

xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 » 04. Okt 2012 22:05

super, hvala!
torej caveat emptor in nima nobenih pravnih sredstev.
in ja, tudi mene zanima tvoje vprašanje, če slučajno kdo be odgovor

xyz1
Prispevkov: 50
Pridružen: 18. Jan 2012 20:59

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a xyz1 » 04. Okt 2012 22:48

a je podaril bju zemljišče bju tako, da bi po smrti obdarjenca znova postalo darovalčevo. za kakšno pravno razmerje gre?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 04. Okt 2012 23:15

Sem že preveč zaspan da bi resno odgovrjal, bom pa samo tole kar mi je padlo na pamet povedal; Morda gre tukaj za darilo za določen čas ki ni dovoljeno? Tisto neko načelo da se za določen čas ne da podariti? Lahko sem udaril povsem mimo :D drugače pa se mi zdi da piše več o tem tam nekje pri pogodbah v korist tretjih, bom jutri pogledal :geek:


EDIT: mi ni dalo miru in sem malo pobrskal, vglavnem darilo ne velja, in se ga lahko zahteva nazaj, če pa je prišlo do prenosa lastninske pravice se lahko zahteva nazaj obogatitev.
You mirin brah? No shame in mirin.

Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo » 05. Okt 2012 00:19

A in B skleneta kupno pogodbo o zemljišču. B zamolči A-ju, da bo sosed zemljišča oseba C, s katero je oseba A že dolgo v sporu in na sploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A?

odgovor v skripti: A lahko uveljavlja stvarno napako in zahteva znižanje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z acti redhibitoria.

Meni tukaj ni všeč tale zadnja tožba - ali ne pride actio redhibitoria v poštev samo če prodajalec ni vedel za "stvarno napako"? Tuki je vedel in zato po mojem ne more biti. Meni pade na pamet samo actio doli - torej A ugotovi za stvarno napako (ki je načeloma že prisotna - torej ta siten sosed) in da tožbo zvijačne prevare.
Kaj pravite?

Choo
Prispevkov: 63
Pridružen: 29. Okt 2010 16:05

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Choo » 05. Okt 2012 00:50

Še ena:

A in B sta sklenila kupno pogodbo, da A proda Bju konja Sivca in Rjavca za 1000. Ko sta sklepala posel, A še ni vedel, da mu je prejšnji dan stela udarila v konja Sivca in ga je ubila. Kako je z veljavnostjo? Kaj je predmet kupne pogodbe?

Tako jaz mislim, da sta možni samo dve varianti.

1 - manj verjetna: pravni posel ne velja, saj mora stvar pravno in dejansko obstajati v trenutku sklenitve pogodbe - konj Sivec "ne obstaja več".

2. tole bi napisala v izpitu: pravni posel velja. predmet kupne pogodbe sta oba konja - živ Rjavec in mrtev Sivec. A ni ravnal z naklepom, niti malomarno, ni ga želel prevarati. smrt Sivca se tretira kot stvarna napaka (konj še vedno obstaja, a je mrtev), zato ima B na voljo actio tedhabitoria, saj prodajalec ni vedel za stvarno napako (smrt) ali pa actio quanti minoris.

Mislim, da B mora imeti neko tožbo, saj je smrt nastala pred sklenitvijo pogodbe - sklepam, da pred dogovorom o ceni in blagu.

Ali sem na pravi poti?

M&M's
Prispevkov: 18
Pridružen: 31. Avg 2011 20:29

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a M&M's » 05. Okt 2012 08:09

A gre kdo danes na govorilne ure pogledat? Greš to noter posamezno ali nas gre lahko več, da malo predebatiramo? :)

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 05. Okt 2012 09:09

Choo napisal/-a:A in B skleneta kupno pogodbo o zemljišču. B zamolči A-ju, da bo sosed zemljišča oseba C, s katero je oseba A že dolgo v sporu in na sploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A?

odgovor v skripti: A lahko uveljavlja stvarno napako in zahteva znižanje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z acti redhibitoria.

Meni tukaj ni všeč tale zadnja tožba - ali ne pride actio redhibitoria v poštev samo če prodajalec ni vedel za "stvarno napako"? Tuki je vedel in zato po mojem ne more biti. Meni pade na pamet samo actio doli - torej A ugotovi za stvarno napako (ki je načeloma že prisotna - torej ta siten sosed) in da tožbo zvijačne prevare.
Kaj pravite?
Sčasoma je bilo mogoče tožbi iz edikta kurulskih edilov uveljavljati v zvezi s prodajo vseh stvari. Tako da bi znalo bit to prav ... ampak nisem pa prepričana :?

Naj še kdo drug malo pokomentira.

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 05. Okt 2012 09:21

TheLaw napisal/-a:Mam pa eno prošnjo, ali mi lahko nekdo razloži DELJENE obveznosti in SOLIDARNE obveznosti. Ker meni je razlika totalno ne jasna.


Pri deljenih piše da pride do njih takrat ko je izpolnitev po naravi deljiva, kdaj je to? Jaz sem sklepal da če je izpolnitev v denarju. Potem pa piše pri solidarnih da nastanejo s adstipulacijo in je podan primer ko se obljubi denarni znesek, ISTIH deset od dveh dolžnikov. Se pravi zakaj se v tem primeru recimo ne upošteva pravno dobroto delitve in se zahteva max. 5 od vsakega če je predmet izpolnitve gladko deljiv in to nakazuje na deljeno obveznost?
Razlika je v tem, da pri deljenih obveznostih upnik ne more terjati le enega sodolžnika iz od njega zahtevati celotne izpolnitve, ampak lahko terja le vsakega posebej in sicer le njegov del. Pri solidarnih pa lahko terja enega in ima potem ta eden, ki je vse plačal, proti drugim sodolžnikom na voljo regresni zahtevek, da mu vrnejo to, kar je namesto njih upniku plačal.

Tak ... po domače.

Jasno? :)

Odgovori

Vrni se na