Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: a90MinniereaTheLaw

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 » 15. Sep 2012 12:44

Opis: NEJASNOSTI, VSEBINSKA VPRAŠANJA, POMOČ


Za razne nejasnosti in vprašanja glede snovi sem se odločil odpreti kar novo temo, ker se mi zdi, da to tukaj manjka.

Veliko je stvari, ki so manj razumljive in delajo težave mnogim, zato je fino, če se splošna vprašanja o snovi piše sem.

V temah „Izpit mesec 201X” se mi zdi, da naj bi se govorilo bolj o konkretnem izpitu in vprašanjih ki so bila v njih ter o formalnostih glede posameznega izpita. Ne pa toliko o nejasnosti glede snovi na splošno med študiranjem.
Zadnjič spremenil 12345, dne 16. Sep 2012 21:50, skupaj popravljeno 1 krat.

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Posest

Odgovor Napisal/-a 12345 » 15. Sep 2012 13:04

IZGUBA IN OHRANITEV POSESTI


V: Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne (PRP, 109. primer)?
O:Nedorasli je v resnici izgubil posest, ker jo je izgubil corpore (izgubil je dejansko oblast nad stvarjo). Ne more pa je prenehati posedovati animo.

V: A je najel ladjo, da bi prepeljala njegove kamne iz kamnoloma na njegovo posestvo. Prišlo je do brodoloma in kamni so se potopili v Tibero. Lastnik je počakal do poletja, ko je nastopila huda suša in gladina reke se je tako spustila, da so lahko izvlekli kamne na suho. Ali se je na kamnih ohranila lastninska pravica? Kaj pa posest?
O: Kamni niso bili zavrženi, zato velja, da je A ohranil lastninsko pravico na njih, ne pa tudi posesti, ker je A izgubil nad njimi dejansko oblast.



Po teh dveh primerih sem čist zmeden. In tut drugač se mi zdi da sem čist zmeden glede posesti.
Najprej bi prosu če mi nekdo pomaga razčistt pojme:
- Je kakšna razlika med "izgubil posest" in "nehal posedovati"?
- Je razlika med "poseduje" in "je posestnik"?

Tale dva primera mi pa tut nista čisto jasna. Nedorasli je sicer izgubil posest, ni pa prenehal posedovati animo. Torej še vedno poseduje? Ker če ima za razliko od dejanske oblasti vsaj še posestno voljo, ohrani posest? Ali je tu tako le zato, ker je nedoleten?
Ker pri drugem primeru je pa ravno drugače odgovorjeno. Ker je izgubil dejansko oblast, ne ohrani posesti. Ampak ali ne bi mogli reči, da ker pa ni opustil posestne volje, stvar vseeno še poseduje animo. In je torej še posestnik. Vsaj tako piše v prejšnjem primeru.

Upam da je iz tega dvojega razvidno kako zmešano imam zdaj predstavo o posesti :O Naj prosm nekdo samo v parih stavkih poprav to zmešnjavo :D

Hvala! :)

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI

Odgovor Napisal/-a 12345 » 16. Sep 2012 15:52

Pa še nekaj mi ni jasno. Tožba IN FACTUM. V kakšnih primerih se jo uporabi. Namreč, ko je nek primer in se sprašuje po tožbi, vedno iščem tožbe, ki se uporabljajo v določeni vrsti razmerja.... Odgovor je pa potem včasih enostavno tožba in factum, na katero pa sploh ne pomislim...

Kje vse se jo uporablja?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 16. Sep 2012 16:39

- Je kakšna razlika med "izgubil posest" in "nehal posedovati"?

Morda je kasna razlika da je nekdo nehal posedovati če je začel nekdo drug in da se izgubi posest ne glede na to če kdo drug pridobi posest. Sicer pa mislim da sopomenki.



- Je razlika med "poseduje" in "je posestnik"?

Jaz mislim da ne, to sta sopomenki.
You mirin brah? No shame in mirin.

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI

Odgovor Napisal/-a 12345 » 16. Sep 2012 21:44

A vdela Bjev diamant v svoj prstan.
—Ker gre za ločljivo povezavo dveh stvati, lahko B zahteva izločitev diamanta s predložitveno tožbo in ga nato zahteva nazaj z rei vindicatio.

Pri takih tipih nalog se vedno osredotočamo na lastninsko pravico in možnost pridobitve stvari nazaj in kdo je posestnik ipd.
Nikoli ni pa omenjeno, da gre pravzaprav za tatvino v prvi fazi. Sej je tako? Lahko potemtakem poleg tistih dveh tožb omenim tudi tožbo iz tatvine?

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 19. Sep 2012 21:17

Pri pogodbi locatio conductio operarum imamo locatorja (delavca) in conductorja (delodajalca). Locator odgovarja za vsako krivdo. Ali velja enako za conductorja? V knjigi konkretno ne piše, na predavanjih nismo povedali, pa me zanima, ali prav sklepam? Glede na to, da je pogodba v glavnem podobna locatio conductio rei (razlika je le v predmetu) ...

Hvala za pomoč!

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 19. Sep 2012 21:21

Tudi v Koroščevi knjigi posebej ne piše ...

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 20. Sep 2012 14:03

Kaj se nihče ne uči za oktobrski rok al kaj?

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 » 20. Sep 2012 20:13

Alja napisal/-a:Pri pogodbi locatio conductio operarum imamo locatorja (delavca) in conductorja (delodajalca). Locator odgovarja za vsako krivdo. Ali velja enako za conductorja? V knjigi konkretno ne piše, na predavanjih nismo povedali, pa me zanima, ali prav sklepam? Glede na to, da je pogodba v glavnem podobna locatio conductio rei (razlika je le v predmetu) ...

Hvala za pomoč!
Se učimo, ampak zgleda da ne vemo odgovora :)

No, jaz mislim da isto odgovarja za vsako krivdo. Pri locatio conductio rei je to očitno, ker morata obe stranki nekaj prispevati za nastanek posledic, pri operarum pa je konduktor veliko bolj pasiven in zato niti ni povedano, za kaj odgovarja. Ampak po utilitetnem načelu bi sklepal, da tudi odgovarja za vsako krivdo...
Samo sklepam. Isto kot ti pa nikjer nisem našel odgovora :)

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a 12345 » 20. Sep 2012 20:18

Čeprav, bolj kot razmišljam, težje se spomnim en primer, v katerem vi konduktor lahko odgovarjal za vsako krivdo. Pač dolžan je plačati za uslugo, več pa sploh ne vem kakšno vezo bi imela kakšna krivda...

brucka
Prispevkov: 84
Pridružen: 07. Nov 2011 11:02

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a brucka » 20. Sep 2012 20:45

Alja napisal/-a:Kaj se nihče ne uči za oktobrski rok al kaj?
Ravno zato, ker se učimo žal ni časa za forum :lol: Sicer se ne učim Rim, ampak vseeno ni časa :D Glede tvojega vprašanja pa kolikor se spomnim, locator odgovarja za vsako krivdo in škodo zaradi nespretnosti, in ne verjamem, da bi povsem enako odgovarjal tudi conductor, vem pa ne :? Kje si pa našla to vprašanje?

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 21. Sep 2012 23:07

brucka napisal/-a:
Alja napisal/-a:Kaj se nihče ne uči za oktobrski rok al kaj?
Ravno zato, ker se učimo žal ni časa za forum :lol: Sicer se ne učim Rim, ampak vseeno ni časa :D Glede tvojega vprašanja pa kolikor se spomnim, locator odgovarja za vsako krivdo in škodo zaradi nespretnosti, in ne verjamem, da bi povsem enako odgovarjal tudi conductor, vem pa ne :? Kje si pa našla to vprašanje?
Nisem ga našla, ampak me zanima, ker konkretno nikjer ne piše.

:roll:

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 22. Sep 2012 19:54

Kdo sta stranki razmerja pri paktu receptum argentarii? Bankir, okej. Glede na to, da prevzame jamstvo, da bo plačal klientov dolg, zavezan pa je (ali je res?) destinatarju, bi bolj rekla, da sta stranki bankir in destinatar. Ker je dejansko njemu zavezan. Al kaj?

:roll:

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 24. Sep 2012 11:15

Anyone?

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 25. Sep 2012 18:37

Ali razumem prav?

Da dediščina nekomu pripade, pomeni, da postane tista oseba upravičena do dedovanja, right?

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 25. Sep 2012 21:05

Glede dedovanja ti lahko pritrdim za ostala uprašanja pa nebi točno vedel.


Mam pa tudi samo eno vprašanje, in sicer: Kako se deduje po svoje pravni ženski ki nima prednikov/potomcov ali pa pač ostalih sorodnikov?
You mirin brah? No shame in mirin.

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 25. Sep 2012 21:25

Polbratje, polsestre? Če jih ni, pa ... hm, bi rekla, da dedičev ni. Premoženje postane ležeča zapuščina. Ne vem točno :?

To je bilo že kdaj vprašanje? Al kje si to našel?

Je pa zanimivo ... Jaz ne vem, kaj bi odgovorila. Nikjer konkretno ne piše. Ampak, če sklepaš logično, da sploh nima potomcev, pod oblastjo itak ne more imet nikogar, potem bi rekla, da če ni nikogar, ki naj deduje, ostane premoženje ležeča zapuščina, ki jo pa lahko priposestvuje vsak oz. (kasneje) praviloma pripade državi (aktivni del, glede pasive pa se izvede stečajni postopek).


Hm ... res ne vem, kaj bi blo lahko tule :roll:

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 25. Sep 2012 21:49

Tukaj v sklopu dednega prava je en kup nekih oporok. Ali jih je treba vedeti tudi latinsko? Meni se ne zdijo pomembne (no, slovensko ja), kaj pa mislite drugi?

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 25. Sep 2012 22:14

Alja napisal/-a:Polbratje, polsestre? Če jih ni, pa ... hm, bi rekla, da dedičev ni. Premoženje postane ležeča zapuščina. Ne vem točno :?

To je bilo že kdaj vprašanje? Al kje si to našel?

Je pa zanimivo ... Jaz ne vem, kaj bi odgovorila. Nikjer konkretno ne piše. Ampak, če sklepaš logično, da sploh nima potomcev, pod oblastjo itak ne more imet nikogar, potem bi rekla, da če ni nikogar, ki naj deduje, ostane premoženje ležeča zapuščina, ki jo pa lahko priposestvuje vsak oz. (kasneje) praviloma pripade državi (aktivni del, glede pasive pa se izvede stečajni postopek).


Hm ... res ne vem, kaj bi blo lahko tule :roll:

In še ena možnost je, ampak to samo v primeru, če gre za oporočno dedovanje, čeprav je malo verjetno. But still ... Torej, taka oporoka je dejansko razveljavljena - imenuje se zapuščena oporoka.

:)

Uporabniški avatar
TheLaw
Prispevkov: 219
Pridružen: 06. Jan 2012 01:45
Kraj: Metropola

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a TheLaw » 26. Sep 2012 00:32

Hehe tale primer je zrasel v moji glavi ko sem prebiral poglavje o pravni sposobnosti žensk, ki so potrebovale varuha kljub svojepravnosti :D tako da verjetno ni šans da se pojavi na izpitu pa vseeno nisem našel odgovora nanj.

Podobno kot ti bi verjetno napisal da dedičev ni in je potem to ležeča zapušična. Fiskus (država) si verjetno tega ne prilasti, ali pač? Najbolj mi je tu zanimivo da je žena svoje pravna kar pomeni da tudi morebitni mož ne dobi ničesar, agnatske familije pa nima. V tem primeru ni tudi krvne tako da je ležeča zapuščina verjetno pravi odgovor.



Glede latinskih imen oporok pa bi se jih jaz raje naučil, ker znajo ker iti v bebave malenkosti včasih...
You mirin brah? No shame in mirin.

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 26. Sep 2012 00:57

Jaz se jih ne bom :) Razen, če bo čas. Ker mam še druge, pomembnejše stvari, za naredit prej :D

KiZo
Prispevkov: 302
Pridružen: 13. Dec 2008 13:45

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a KiZo » 26. Sep 2012 08:40

Alja napisal/-a:Jaz se jih ne bom :) Razen, če bo čas. Ker mam še druge, pomembnejše stvari, za naredit prej :D

svetujem da se jih, ce se prov spomnem so se tut na izpitu pojavljale, jst sm jih biu pa na ustnem vprasan. in ker te vprasa po latinsko in ne slovensko je dobr vedt tut latinski izraz ker ce ne ves pol itq ne ves zakaj se gre

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 26. Sep 2012 08:41

Jaz s tem mislim na npr. testamentum apud acta conditum, ali pa testamentum per scripturam, ipd.

Pa zaaaaaaakaaaaaaj? :x

Alja
Prispevkov: 383
Pridružen: 21. Jun 2012 08:55

Re: Študirajmo skupaj: RAZLAGA SNOVI, VPRAŠANJA

Odgovor Napisal/-a Alja » 26. Sep 2012 14:44

Zanima me naslednje.

Če je na izpitu takšen primer: A je dal B-ju 10 zlatnikov, da bo B osvobodil sužnja. B tega ne stori. Kakšno razmerje je med A in B? Kaj lahko svetuješ A-ju?

Ali bi bil tole v redu odgovor:

Med A in B je inominatni kontrakt dam, da storiš (do ut facias). A ima na voljo dve tožbi: a° praescriptis verbis, s katero zahteva, da B izpolni svoj del obveznosti, in condictio causa data, causa non secuta (oz. condictio ob causam datorum), s katero odstopi od pogodbe in zahteva nazaj svojo izpolnitev, kar je konkretno 10 zlatnikov.

12345
Prispevkov: 127
Pridružen: 07. Jan 2011 11:03

Prodaja ukradene stvari, evikcija prodane stvari

Odgovor Napisal/-a 12345 » 27. Sep 2012 12:41

Zbral sem tožbe, ki pridejo v poštev, če A Bju proda ukradeno stvar ali če je nato ta prodana stvar evincirana s strani lastnika Cja.

—ACTIO EMPTI: če A Bju namerno proda ukradeno
—ACTIO AUCTORITATIS: če A Bju nenamerno proda ukradeno stvar in mu jo mancipira
—TOŽBA IZ STIPULACIJE: če si je dal B obljubiti kazen za primer evikcije
—EXCEPTIO EVICIONIS IMINENTIS: ugovor preteče evikcije, odloži plačilo kupnine, če še ni plačal in je bilo evincirano
—B zahteva, da se A SPUSTI V PRAVDO namesto Bja kot toženec proti Cju da se zoper njega glasi izvržba. Le če je A na Bja prenesel z mancipacijo.
—Če A ni vedel da je stvar ukradena in ni bila evincirana, do evikcije B ne more nič, ker A odgovarja le za nemoteno posedovanje...


Torej to so glavne tožbe oz. zahtevki v takih in drugačnih primerih pri kupni pogodbi, ko A proda ukradeno stvar. Zbral sem jih iz rešenih nalog. Vendar pa nikoli pri nobenem primeru v odgovoru niso omenjene vse. Enkrat ene, drugič druge. Kako vedeti, katere omeniti?


Zdej me pa zanima, katere tožbe je vse treba našteti, če je vprašanje takšno:
„A je Bju prodal ukradeno vazo. Čez čas C vazo Bju evincira. Kaj lahko naredi B?”

Menda v tem primeru ne bom našteval vseh teh možnosti? O.o Katere je treba omeniti?

Odgovori

Vrni se na