Pravnica.net

Najverjetneje bomo izvedeli v sredo na seminarju.

lp

oj! =)
a bi lahko kdo napisal na kateri snovi pri stvarnem in obl. je ponavadi največ poudarka za 2. kolokvij...sklepam da na osebnem ne tolko, pa vseeno: je vedno kakšno vprašanje iz osebnega ali ne? torej kaj se splača res dobr dobr naučit? (razn vse )
tnx =)

Tole vprašanje bom kr tukaj napisala... Tiče pa se skripte. Vidla sem, da so v popravljeni skripti ot R&A (od Jemca) omenjeni 3 načini za ustanovitev pravnih oseb: koncesijski, normativni, mešani. Newm kak smo tole delali na predavanju ampak v knjigi so omenjeni koncesijski, normativni in PRIJAVNI. Poleg tega so tudi drugače opisani, kot v skripti. Zdi se kot, da je malo zamešano....
Je mogoče to kdo pogledau?
(namen je predvsem opozorilo za tiste, ki se učite po skripti )

9sammy5 napisal/-a:Tole vprašanje bom kr tukaj napisala... Tiče pa se skripte. Vidla sem, da so v popravljeni skripti ot R&A (od Jemca) omenjeni 3 načini za ustanovitev pravnih oseb: koncesijski, normativni, mešani. Newm kak smo tole delali na predavanju ampak v knjigi so omenjeni koncesijski, normativni in PRIJAVNI. Poleg tega so tudi drugače opisani, kot v skripti. Zdi se kot, da je malo zamešano....
Je mogoče to kdo pogledau?
(namen je predvsem opozorilo za tiste, ki se učite po skripti )

Tega ti ni treba znati. Sploh pa je ažurno le tisto, kar piše v knjigi.

Prijazen pozdrav, A

Najlepša hvala za hiter odgovor Res se ne spomnim, kdaj smo to delali, enkrat sem manjkala, tako da predvidevam, da takrat. Sploh ni treba nič znat, al sam tega ne?

Glede na to, da prof. v knjigi, če se ne motim, omenja načine ustanavljanja pravnih oseb, ki so značilni bolj za današnji čas, kakor pa za rimski čas, predvidevam, da je to bolj snov, ki pride v poštev pri UVP, pri Rimu se s tem ni treba ubadati
P.S. Izjemoma, če je na kakem roku izredno veliko ljudi, pa vas tudi veliko pride na ustne, lahko prof. postavi vprašanje v zvezi s tem, ker mu preprosto zmanjka idej, ampak verjetnost za to je po moje zelo zelo majhna

A se potem že ve kaj use pride v poštev ?

Vse do vključno prenehanja obveznosti.

Je bilo objavljeno na oglasni:

Drugi test (kolokvij) iz rimskega prava

Drugi test iz rimskega prava bo obsegal snov do vključno prenehanja obveznosti, to je do vključno str. 526 v učbeniku RP (2010).

Imam eno vprašanje... Zakaj detentor(imetnik) ni nelastniški posestnik?

Ker nima posestne volje.

Že znamo kaj kolegi in kolegice?

Car napisal/-a:Že znamo kaj kolegi in kolegice?

ŠE zmeraj vse

Prijazen pozdrav, A

Car napisal/-a:Že znamo kaj kolegi in kolegice?

občutki so mešani...

lep pozdrav kolegi ker vrjamem da že obvladate snov, bi mel sam par uprašanj, niso glih bistvenega pomena, bi bil pa vseeno hvaležen za odgovore.
No prvo vprašanje bi bilo glede naturalne zavezanost, v učbeniku piše da so sužnji zavezani le naturalno, prav tako gospodarji do njih, kaj pa vsi ostali do sužnjev? Logično bi bilo da bi bili tudi oni le naturalno zavezani, glede na to da sužnji ne morejo imeti pravi(torej terjati)
Potem kot drugo se mi poraja vprašanje če je zmota glede sužnja zmota o osebi ali predmetu, v primerih je omenjena zmota o osebi, sam glede na to da so blili sužnji pravno gledano stvari bi jaz rekel da je to zmota o predmetu.
tretje uprašanje pa je glede tujcev, v učbeniku pise, da ne morej priposestvovati, to verjetno pomeni da niso mogli biti bonitarni lastniki? Da je bila tradicija tujcu nična?(če pač ni imel pravice trgovanja)
No to bi blo zaenkra to:)

9sammy5 napisal/-a:

Car napisal/-a:Že znamo kaj kolegi in kolegice?

občutki so mešani...

Tudi pri meni ... Kaj veste imamo seminar potem v sredo? Če se prav spomnim ga prvič nismo imeli.

Seminarja ni, ker pišemo kolokvij in se tako izniči tista ura seminarja

Kuul Hvala.

Alan Shore napisal/-a:lep pozdrav kolegi ker vrjamem da že obvladate snov, bi mel sam par uprašanj, niso glih bistvenega pomena, bi bil pa vseeno hvaležen za odgovore.
No prvo vprašanje bi bilo glede naturalne zavezanost, v učbeniku piše da so sužnji zavezani le naturalno, prav tako gospodarji do njih, kaj pa vsi ostali do sužnjev? Logično bi bilo da bi bili tudi oni le naturalno zavezani, glede na to da sužnji ne morejo imeti pravi(torej terjati)
Potem kot drugo se mi poraja vprašanje če je zmota glede sužnja zmota o osebi ali predmetu, v primerih je omenjena zmota o osebi, sam glede na to da so blili sužnji pravno gledano stvari bi jaz rekel da je to zmota o predmetu.
tretje uprašanje pa je glede tujcev, v učbeniku pise, da ne morej priposestvovati, to verjetno pomeni da niso mogli biti bonitarni lastniki? Da je bila tradicija tujcu nična?(če pač ni imel pravice trgovanja)
No to bi blo zaenkra to:)

Za sigurno vem le to, da je bila zmota glede sužnja zmota glede osebe. Se spomnim ko je eden od profesorjev to predaval in je biu primer, da če pride do zmote pri prodaji sužnja gre za zmoto glede osebe.

Mene pa zanima, če mi kdo zna povedati odgovora na 2 vprašanji, ki sta bili (baje) na marčevskem roku:

2. A ima čredo drobnice. Zvečer ugotovi, da 2 ovci manjkata. Opazi ju na sosednjem hribu. Kako je s posestjo, kako z lastnino?
3. A proda voz B-ju. Dogovorita se, da mu ga bo izročil septembra. Kako je z lastnino, kako s posestjo? Upoštevaj različne možnosti.

2. Pomoje lastnina na tistih dveh ovcah ostane nespremenjena, saj jih A lahko zasleduje in ne postanejo predmet okupacije. Kaj pa je s posestjo? Posestno voljo ima, pa dejansko oblast nad njima? Kdaj pravzaprav ni več dejanske oblasti - kadar sta ovci izven vidnega dosega, kadar si jo nekdo drug vzame v posest? Igra čreda kakšno vlogo? Verjetno na preostalih ovcah ostane nespremenjena tako lastnina kot posest, vendar kaj pa je z LP in POS na "čredi" kot celoti?

3. Pomoje gre za odložni rok, na pamet mi pade samo, da bi lahko šlo za posestni konstitut, kjer se A spremeni iz lastniškega posestnika v imetnika, B pa v lastnika, ki stvar tudi poseduje. Je to res in kakšne so še druge možnosti?

Je kakšna varianta, da bi se vprašanja z marčevskega roka pojavila na kolokviju? Pa še to. Glede tistega latinskega "reka". Gre ponavadi res za nek REK (stavek) ali je to, kar je bilo na 1. kolokviju (besedna zveza - npr. pars pro indiviso), običajno? Ker potem pride v poštev praktično vsak latinski izraz v knjigi...

Najlepša hvala.

Lp

To je bilo zdej na marčevskem izpitnem roku.
Pri Vozu gre za posesorični konstitut, posodbeno pogodbo in shranjevalno pogodbo- maš pač različne možnosti. In opis teh treh.

Pri ovcah pa ima še vedno posest in lastninsko pravico. Ima še vedno dejansko oblast, ker jih vidi.

A mogoče kdo ve, če bodo (kompleksnejši) primeri le v obsegu, kolikor smo predelali na seminarju, ali je običajno, da so primeri iz celotne snovi, ki jo pišemo?

Seveda ciljam na takšne primere, za katere bi načeloma rabil brat knjigo primerov

glede tretjega vprašanja(v bistvu drugega po vrsti) vprašanja bi se jaz, glede na to da vrst pogodb še nismo obravnavali lotil nekoliko bolj preprosto, pa naj me kdo popravi če bom brcnu v temo:D
Sam bi rekel da postane kupec lastnik, ter posredni posestnik, prodajalec, ki nima več posestne volje pa zgolj detentor, bi blo tko možno?

pa pozabu sm napisat da gre za posestni konstitut, saj posestnik preide v imetnika.

Alan Shore napisal/-a:lep pozdrav kolegi ker vrjamem da že obvladate snov, bi mel sam par uprašanj, niso glih bistvenega pomena, bi bil pa vseeno hvaležen za odgovore.
No prvo vprašanje bi bilo glede naturalne zavezanost, v učbeniku piše da so sužnji zavezani le naturalno, prav tako gospodarji do njih, kaj pa vsi ostali do sužnjev? Logično bi bilo da bi bili tudi oni le naturalno zavezani, glede na to da sužnji ne morejo imeti pravi(torej terjati)
Potem kot drugo se mi poraja vprašanje če je zmota glede sužnja zmota o osebi ali predmetu, v primerih je omenjena zmota o osebi, sam glede na to da so blili sužnji pravno gledano stvari bi jaz rekel da je to zmota o predmetu.
tretje uprašanje pa je glede tujcev, v učbeniku pise, da ne morej priposestvovati, to verjetno pomeni da niso mogli biti bonitarni lastniki? Da je bila tradicija tujcu nična?(če pač ni imel pravice trgovanja)
No to bi blo zaenkra to:)

Sužnji so sicer bili v pravnem prometu ampak niso mogli imeti nobenih pravic in prevzemati nobenih obveznosti. Zakon lex Aquilia pač uvede nov pogled na njih-bili so del premoženja gospodarja. Za njihove poslovne obveznosti je adjekticijsko odgovarjal gospodar.

Drugače pa imaš prav,tradicija je tujcu nična,saj je eden od njenih pogojev.da mora biti pridobitelj sposoben postati lastnik (se pravi imeti premoženjsko sposobnost).

Upam,da je kaj od tega prav
pa veliko sreče jutri vsem