Izpit maj 2011

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

Zaklenjeno
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Petrič napisal/-a:joj js sm zdej use skp mal zmešala..a ni tko da če nekdo kup ukradeno stvar,pa tut če je v dobri veri,je ne more priposestvovt? k k nekje prej na forumu sm zasledila k da jo kao loh..kaj pa če jo kup od nelastnika? pol postane dobroverni posestnik in jo po preteku časa lahko? al kaj? :D js zdej že use mešam xD
Predmet kupne in prodajne pogodbe je stvar, ki obstaja dejansko in tudi pravno. Torej glede ukradene stvari (stvar, ki je v pravnem prometu ni) ni veljavne kupne in prodajne pogodbe.

Proda pa se lahko tujo stvar (ni ukradena). Ker dolžnost prodajalca ni, da naredi kupca za lastnika.

Če kej pomaga :P
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Betka napisal/-a:
Petrič napisal/-a:joj js sm zdej use skp mal zmešala..a ni tko da če nekdo kup ukradeno stvar,pa tut če je v dobri veri,je ne more priposestvovt? k k nekje prej na forumu sm zasledila k da jo kao loh..kaj pa če jo kup od nelastnika? pol postane dobroverni posestnik in jo po preteku časa lahko? al kaj? :D js zdej že use mešam xD
Predmet kupne in prodajne pogodbe je stvar, ki obstaja dejansko in tudi pravno. Torej glede ukradene stvari (stvar, ki je v pravnem prometu ni) ni veljavne kupne in prodajne pogodbe.

Proda pa se lahko tujo stvar (ni ukradena). Ker dolžnost prodajalca ni, da naredi kupca za lastnika.

Če kej pomaga :P
Pomoje se pa to, da stvar ni v pravnem prometu nanaša na res extra commercio (beri kaj zajema). Ukradeno stvar se lahko proda, lastninska pravica se ne prenese, ker odsvojitelj ne more prenesti več pravic kot jih ima sam, prav tako pa ni možno priposestvovanje. Kupec mora seveda biti v dobri veri.

Izjema od tega je, kadar dolžnik ukrade svojo stvar zastavnemu upniku in jo proda. Takrat je priposestvovanje možno.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

defasturias napisal/-a:
Betka napisal/-a:
Petrič napisal/-a:joj js sm zdej use skp mal zmešala..a ni tko da če nekdo kup ukradeno stvar,pa tut če je v dobri veri,je ne more priposestvovt? k k nekje prej na forumu sm zasledila k da jo kao loh..kaj pa če jo kup od nelastnika? pol postane dobroverni posestnik in jo po preteku časa lahko? al kaj? :D js zdej že use mešam xD
Predmet kupne in prodajne pogodbe je stvar, ki obstaja dejansko in tudi pravno. Torej glede ukradene stvari (stvar, ki je v pravnem prometu ni) ni veljavne kupne in prodajne pogodbe.

Proda pa se lahko tujo stvar (ni ukradena). Ker dolžnost prodajalca ni, da naredi kupca za lastnika.

Če kej pomaga :P
Pomoje se pa to, da stvar ni v pravnem prometu nanaša na res extra commercio (beri kaj zajema). Ukradeno stvar se lahko proda, lastninska pravica se ne prenese, ker odsvojitelj ne more prenesti več pravic kot jih ima sam, prav tako pa ni možno priposestvovanje. Kupec mora seveda biti v dobri veri.

Izjema od tega je, kadar dolžnik ukrade svojo stvar zastavnemu upniku in jo proda. Takrat je priposestvovanje možno.
Ja, imaš prav. ;)
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Na koncu bo itak tako :|

Slika
katjas
Prispevkov: 51
Pridružen: 16. Dec 2010 20:22

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a katjas »

a ve kdo..
A je ukradel ovco in jo obril. Kako je z volno? Kaj, če bi jo tat prodal in bi jo obril dobroverni posestnik? kako pa je z mlekom? tožbe
aja pa še to.a je pri sliki podlaga glavna stvar ?
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

katjas napisal/-a:a ve kdo..
A je ukradel ovco in jo obril. Kako je z volno? Kaj, če bi jo tat prodal in bi jo obril dobroverni posestnik? kako pa je z mlekom? tožbe
aja pa še to.a je pri sliki podlaga glavna stvar ?
Tat mora vrniti stvar z usemi dodatki, torej tudi volno, če bi jo obril dobroverni posestnik bi volno obdržal, prav tako bi lahko uporabljal mleko. Tatu bi lastnik lahko tožil z actio furti, poleg te pa bi lahko naperil tudi rei vindikacijo oziroma condictio furtiva. Dobrovernega lastnika, bi tožil z rei vindikacijo. Naj me kdo dopolne:D Ker vpliv uvpja in ustave se veretno pozna tud na mojem znanju rima:)
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

katjas napisal/-a:a ve kdo..
A je ukradel ovco in jo obril. Kako je z volno? Kaj, če bi jo tat prodal in bi jo obril dobroverni posestnik? kako pa je z mlekom? tožbe
aja pa še to.a je pri sliki podlaga glavna stvar ?
Če upoštevamo volno kot plodove... Kar pomoje da ja ane... Potem A ni lastnik ne volne ne mleka. Vse kar pridobi od ovce bo moral vrniti lastniku. B pa održi vse plodove do litis kontestacije. Po Justinijanovem pravu bi moral v primeru, da lastnik zahteva ovco, vrnit volno in mleko, ki ju še ima, potem pa od litis kontestacije pa vse kar pridobi. Lastnik lahko zahteva volco in priraste z reivindikacijo. Dobroverni posestnik pa lahko toži A-ja z actio empti zaradi pravne napake stvari. Tko bi jst nardila.
katjas
Prispevkov: 51
Pridružen: 16. Dec 2010 20:22

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a katjas »

hvala! branko mi je danes povedal, da bodo rezultati pisnega dela na oglasni deski v sredo po 15.uri,če slučajno koga zanima:)
A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori, A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju. še tega prosim, če se komu da :D
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Poslovodja brez naročila odgovarja za naklučje, če se je lotil posla, ki ga gospodar redno ni opravljal. V zapiskih mam napisano, da če se "poslovodja brez naročila" loti posla, ki ga gospodar posla ni opralvjal redno, ne gre za poslovodstvo brez naročila. Kako je s tem? Kaj je prav?
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

katjas napisal/-a:hvala! branko mi je danes povedal, da bodo rezultati pisnega dela na oglasni deski v sredo po 15.uri,če slučajno koga zanima:)
A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori, A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju. še tega prosim, če se komu da :D
Poglej primer 273. Čeprav ga jaz ne razumem najbolj:D
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

katjas napisal/-a:hvala! branko mi je danes povedal, da bodo rezultati pisnega dela na oglasni deski v sredo po 15.uri,če slučajno koga zanima:)
A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori, A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju. še tega prosim, če se komu da :D

Primer 273. Če se zgledujem po njem potem ima B še vedno zastavno pravico, vendar lahko to od dobrovernega posestnika zahteva le če mu povrne toliko, kolikor je zaradi tega stvar postala več vredna. Tožba bi bla pa actio hypotecaria in rem.
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

katjas napisal/-a:hvala! branko mi je danes povedal, da bodo rezultati pisnega dela na oglasni deski v sredo po 15.uri,če slučajno koga zanima:)
A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori, A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju. še tega prosim, če se komu da :D
Zastavil mu je vrjetno zemljišče, na katerem je hiša, ne pa hiše same. Torej predmet zastave ni uničen, ker zemljišče kljub požgani hiši še zmeraj obstaja. S tem ko A proda zemljišče, na C-ja prenese lastninsko pravico, obremenjeno z zastavno pravico. B lahko zahteva to zemljišče skupaj z novo postavljeno hišo (po načelu superficies solo cedit) v posest s tožbo actio hypothecaria in rem.
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Betka napisal/-a:Poslovodja brez naročila odgovarja za naklučje, če se je lotil posla, ki ga gospodar redno ni opravljal. V zapiskih mam napisano, da če se "poslovodja brez naročila" loti posla, ki ga gospodar posla ni opralvjal redno, ne gre za poslovodstvo brez naročila. Kako je s tem? Kaj je prav?
Meni tudi ni jasno kdaj se nekaj šteje za poslovodstvo brez naročila. Recimo tisti primer, ko je bil že na izpitu, da si je A želel psa, pa ga je v času njegove odsotnosti B kupil in ko je pes umrl (še preden se je A vrnil), zahteval od A-ja denar. Se to šteje za PBN? Ker kupovanje psov po zgornji definiciji ni posel, ki bi ga opravljal redno, v ozadju je potem še definicija želje - morda ga ni smel ali pa ni mogel imeti, pa si ga je kljub temu želel, vendar to še ne pomeni, da bi ga dejansko sam kupil. Naj kdo, ki mu je to jasno, prosim razloži.
Uporabniški avatar
Smilko
Prispevkov: 77
Pridružen: 26. Okt 2010 20:00

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Smilko »

Jst bi na tega psa odgovoril takole:
Gre za poslovodstvo brez naročila, B pa bi od A-ja lahko zahteval povračilo potroškov, saj je bil posel koristno začet, čeprav je pes umrl. Potroškov pa nebi smel zahtevati v primeru, če bi psa kupil z darilnim namenom.
Nihil verus est, omnia licita sunt!
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A? Kaj pa ta?

Jst sm najdla odgovor, da gre za inominatni kontrakt (dam da daš), ampak ali ne gre bolj za družbeno pogodbo, kjer vsak nekaj prispeva za to, da bosta mela korist??
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

A ni ta darilni namen da ne sme zahtevati STROŠKOV, ki so nastali s poslom (torej vključuje tudi denar za nakup psa). Ker piše da ne sme zahtevati stroškov če ima darilni namen, ali pa če mu je gospodar posla prepovedal opravljanje posla. Ker se oboje obravnava skupaj, mislim da velja za oboje enako, torej da gospodar posla ni dolžan nič.
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

Betka napisal/-a:A in B imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A? Kaj pa ta?

Jst sm najdla odgovor, da gre za inominatni kontrakt (dam da daš), ampak ali ne gre bolj za družbeno pogodbo, kjer vsak nekaj prispeva za to, da bosta mela korist??
Mislim da bi bla prva asociacija skoraj vsakega, da gre za družbeno pogodbo, tko da lahko pravilen odgovor poda sm tisti ki zna knjigo primerov dost dobr, al pa je ta primer že videl, je pa ta primer 711 v knjigi primerov. In ubistvu če mal razmislaš je res, da nista oblikovala solastnine ampak sta drug drugemo posodila konja, v zameno da je tudi nasprotna stranka posodila konja, torej gre za posodbeno pogodbo, ki pa v tem primeru ni neodplačna, zato ni mogoče tožiti iz nje, gre za netipičen kontrakt, preostane nam tožba actio praescriptis verbo.:D
Petrič
Prispevkov: 93
Pridružen: 24. Okt 2009 17:31

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Petrič »

ja sam tle oblikujeta par,v 711 gre pa za menjalno..tko da mislm da to ni inominatni kontrakt,ker ju ne zamenjata,ampk data gre za družbeno pogodbo,kjer vsak prispeva konja,ki ju potem uporabljata
Uporabniški avatar
Smilko
Prispevkov: 77
Pridružen: 26. Okt 2010 20:00

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Smilko »

jst bi reku da gre za družbeno pogodbo in sta prispevala svoje konje. Družbeniki morajo kazati skrbnost kot v svojih zadevah, kar pa v tem primeru, B očitno ni, saj je njegov konj še živ. A ga lahko toži z actio pro socio
Nihil verus est, omnia licita sunt!
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Smilko napisal/-a:jst bi reku da gre za družbeno pogodbo in sta prispevala svoje konje. Družbeniki morajo kazati skrbnost kot v svojih zadevah, kar pa v tem primeru, B očitno ni, saj je njegov konj še živ. A ga lahko toži z actio pro socio
Kaj pa, če je konj umrl od starosti? Saj ne piše, da je umrl zaradi B-jevega slabega ravnanja. Če je družbena pogodba, potem si v vsakem primeru delita stroške na pol.

BTW, se kdo slučajno spomni onega primera, ko je nekdo prodal gozd, potem je pa sekal drva, ker naj bi bil les kao njegov. Spor je bil pa, ali je ta les res njegov, ali pa pripada kupcu. Ne spomnim se točno, bi prosil, če kdo napiše ta primer in ga reši.
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

defasturias napisal/-a:
Smilko napisal/-a:jst bi reku da gre za družbeno pogodbo in sta prispevala svoje konje. Družbeniki morajo kazati skrbnost kot v svojih zadevah, kar pa v tem primeru, B očitno ni, saj je njegov konj še živ. A ga lahko toži z actio pro socio
Kaj pa, če je konj umrl od starosti? Saj ne piše, da je umrl zaradi B-jevega slabega ravnanja. Če je družbena pogodba, potem si v vsakem primeru delita stroške na pol.

BTW, se kdo slučajno spomni onega primera, ko je nekdo prodal gozd, potem je pa sekal drva, ker naj bi bil les kao njegov. Spor je bil pa, ali je ta les res njegov, ali pa pripada kupcu. Ne spomnim se točno, bi prosil, če kdo napiše ta primer in ga reši.

Tega primera se spomnim, šlo je za isti primer kot je primer 274 primer v knjigi.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

defasturias napisal/-a:
Smilko napisal/-a:jst bi reku da gre za družbeno pogodbo in sta prispevala svoje konje. Družbeniki morajo kazati skrbnost kot v svojih zadevah, kar pa v tem primeru, B očitno ni, saj je njegov konj še živ. A ga lahko toži z actio pro socio
Kaj pa, če je konj umrl od starosti? Saj ne piše, da je umrl zaradi B-jevega slabega ravnanja. Če je družbena pogodba, potem si v vsakem primeru delita stroške na pol.
V glavnem gre za družbeni pogodbo. Zdaj ni važno zakaj je konj umrl. A lakho uveljavlja zahtevke z actio pro socio, ta se pa glasi na saldo v njegovem razmerju do B-ja. Prišlo bi do porazdleitve škode. A je tko prou?
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

Betka napisal/-a:
defasturias napisal/-a:
Smilko napisal/-a:jst bi reku da gre za družbeno pogodbo in sta prispevala svoje konje. Družbeniki morajo kazati skrbnost kot v svojih zadevah, kar pa v tem primeru, B očitno ni, saj je njegov konj še živ. A ga lahko toži z actio pro socio
Kaj pa, če je konj umrl od starosti? Saj ne piše, da je umrl zaradi B-jevega slabega ravnanja. Če je družbena pogodba, potem si v vsakem primeru delita stroške na pol.
V glavnem gre za družbeni pogodbo. Zdaj ni važno zakaj je konj umrl. A lakho uveljavlja zahtevke z actio pro socio, ta se pa glasi na saldo v njegovem razmerju do B-ja. Prišlo bi do porazdleitve škode. A je tko prou?
Sam to debato sm js že brou na forumu k so se o isti stvari niso strinjal in je nakonc kambič reku da ni družbena pogodba:O če gre za isti primer:)
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Vprašanje iz dednega: Kaj točno je postum? V knjigi piše zapustnikov otrok, ki ob napravi oporoke še ni bil rojen. Ni bil rojen... Je bil že spočet al ni bil niti spočet še?
Blade1
Prispevkov: 70
Pridružen: 19. Feb 2010 13:03

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Blade1 »

Postum je bil spočet vendar še nerojen otrok. lahko je dedoval. Seveda pod pogojem da se je rodil živ! :) to sem pozabu še :)
Zaklenjeno

Vrni se na