Izpit maj 2011

prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Marko Kambič

Moderatorji: MinniereaTheLawa90

Zaklenjeno
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Alan Shore napisal/-a:A da B-ju v shrambo 100 zlatnikov, kasneje mu dovoli, da jih porabi. Še preden jih B porabi, mu jih nekdo ukrade. Kakšno je razmerje med A in B? Kdo trpi nastalo škodo?

Kaj pa tale? To je sicer neprava shranjevalna pogodba, po moje, torej se šteje da je bolj posojeno kot hranjeno in škodo trpi B. Se motim? Sam s ker tožbo bi ga potem tožiu, s tožbo iz posojilne pogodbe al in factum ali mogče celo iz shranjevalne? Sej vem da to ni vprašanje sam me zanima.
Tudi če jih B ne porabi, preide s to pogodbo lastninska pravica na B-ja, torej trpi škodo B.

Kar se tiče tožbe lahko samo ugibam, ampak mislim, da sigurno ni iz posojilne pogodbe, ker to ni posojilna pogodba. Pri posojilni pogodbi se dogovorita kdaj mora dolžnik vrnit denarj, pri (nepravi) shranjevalni pa ga mora vrnit takrat, ko deponent to zahteva. Upam da se ne motim in je za nepravo shranjevalno kako drugače. Vendar ne glede na to, da je predmet te (neprave) shranjevalne pogodbe denar in da se zaradi prenosa last. pravice na depozitarja imenuje neprava, bi jaz napisal, da ga toži s tožbo iz shranjevalne pogodbe.
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

defasturias napisal/-a:
Alan Shore napisal/-a:20. A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo.Ali lahko B terja od A-ja odškodnino za konja? Kako je s plačilom cestnine?
Prvo mi je jasno da gre za mandat in da je šlo bolj za naključje kot pa škodo zaradi mandata, torej B ne more terjati A-ja. Glede cestnine pa nism prepričan, bi kdo pomagal?:D Js sm sicer mnenja, da lahko zahteva ker pri mandatni pogodbi ne sme biti na koncu na izgubi zaradi samega posla, tko da verjetno tukaj ne velja tist primer iz knjige kjer mora prevoznik sam plačat stroške če je vedel za cestnino?
Pa ste prepričani da gre tukaj za mandat? Namreč pri mandatu gre za naročilo, tukaj pa piše da je A prosil B-ja. Se mi zdi da je tale primer ena izmed tistih pasti, ko hitro prebereš, potem je pa vse narobe. Če bi pisalo "A je naročil B-ju, da ga z vozom pelje v Rim", potem bi bilo pa že pravilno.
Tukaj sem pa res tako gotov kokr se pr rimskem pravu pač da biti, ker ravno prošnja je tista prepoznavna sestavina mandata, tud v učbeniku piše da je blo pri mandatu stvar časti izpolnit prošnjo drugega, ker gre za prijateljsko uslugo in je zato tudi neodplačen. Ker če bi pisalo da je a NAROČIL bi ble 2možnosti lahko bi šlo za mandat ali pa celo delovršno pogodbo, ker ne bi pisalo ali je naročnik plačal. In v primeru da bi šlo za delovršno pogodbo bi potem naročnik plačal cestnino le če podjetnik ne bi vedel da bo moral plačati cestnino, tko da jaz mislm da je mandat:D Seveda pa kot sm rekel pr tem rimu nism nikol 100:%
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

defasturias napisal/-a:
Alan Shore napisal/-a:A da B-ju v shrambo 100 zlatnikov, kasneje mu dovoli, da jih porabi. Še preden jih B porabi, mu jih nekdo ukrade. Kakšno je razmerje med A in B? Kdo trpi nastalo škodo?

Kaj pa tale? To je sicer neprava shranjevalna pogodba, po moje, torej se šteje da je bolj posojeno kot hranjeno in škodo trpi B. Se motim? Sam s ker tožbo bi ga potem tožiu, s tožbo iz posojilne pogodbe al in factum ali mogče celo iz shranjevalne? Sej vem da to ni vprašanje sam me zanima.
Tudi če jih B ne porabi, preide s to pogodbo lastninska pravica na B-ja, torej trpi škodo B.

Kar se tiče tožbe lahko samo ugibam, ampak mislim, da sigurno ni iz posojilne pogodbe, ker to ni posojilna pogodba. Pri posojilni pogodbi se dogovorita kdaj mora dolžnik vrnit denarj, pri (nepravi) shranjevalni pa ga mora vrnit takrat, ko deponent to zahteva. Upam da se ne motim in je za nepravo shranjevalno kako drugače. Vendar ne glede na to, da je predmet te (neprave) shranjevalne pogodbe denar in da se zaradi prenosa last. pravice na depozitarja imenuje neprava, bi jaz napisal, da ga toži s tožbo iz shranjevalne pogodbe.
Za ta primer predlagam da pogledaš primer 412 in 414 ker mene sta ta dva preričala v to bi lahko bila tožba iz posojilne pogodbe.
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Imaš prav glede mandata.

Tale drug primer me je pa čisto zmedel. Iz vsega kar sem prebral (knjiga in oba primera) lahko sklepam da neprava shranjevalna pogodba povzema vse kar je pri posojilni pogodbi (vključno s tožbami), s to izjemo da je pri posojilni pogodbi dogovorjeno kdaj se denar vrne, pri nepravi shranjevalni pa ga lahko deponent zahteva nazaj kadarkoli. Mi je pa vse skupaj še zmeraj nelogično.

Upam, da sem ti vsaj pomagal z odgovorom na tisti prejšnji primer zakaj je A fiktivni posestnik in se ga lahko toži z vindikacijsko tožbo.
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

defasturias napisal/-a:Imaš prav glede mandata.

Tale drug primer me je pa čisto zmedel. Iz vsega kar sem prebral (knjiga in oba primera) lahko sklepam da neprava shranjevalna pogodba povzema vse kar je pri posojilni pogodbi (vključno s tožbami), s to izjemo da je pri posojilni pogodbi dogovorjeno kdaj se denar vrne, pri nepravi shranjevalni pa ga lahko deponent zahteva nazaj kadarkoli. Mi je pa vse skupaj še zmeraj nelogično.

Upam, da sem ti vsaj pomagal z odgovorom na tisti prejšnji primer zakaj je A fiktivni posestnik in se ga lahko toži z vindikacijsko tožbo.
Si ja, prej sploh nism opazil:D Ja pr tem rimu je problem kr učasih stvari niso čist logične in se morš slepo zanašat na mnenja klasikov, njim je blo lažje ker je blo vse kar so napisal zlo cenjeno:D Škod k nimamo tud mi ius respondendi:D Bom pol kasnej prilimou men en posebno nelogičen primer mogče moš lahko pomagov:D
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Tale primer sem našla in zraven še odgovor:
A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroči C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju šele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C?
C lahko zahteva preostali znesek od A-ja z a°mandati contraria, saj je ta B-jev porok na podlagi kreditnega naročila (mandatum qualificatum).

A ne bi moral še prej terjat B-ja s actio certae creditae pecuniae in šele potem A-ja (če bi dobil preostanek denarja)?
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

Betka napisal/-a:Tale primer sem našla in zraven še odgovor:
A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroči C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju šele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C?
C lahko zahteva preostali znesek od A-ja z a°mandati contraria, saj je ta B-jev porok na podlagi kreditnega naročila (mandatum qualificatum).

A ne bi moral še prej terjat B-ja s actio certae creditae pecuniae in šele potem A-ja (če bi dobil preostanek denarja)?
Glede na to da ima v klasičnem pravu obligacijska tožba konsuptivni učinek lahko toži samo enega, po mojem mnenju ima obe možnosti, lahko toži Aja kot poroka ali B-ja kot posojilojemalca, men bi se zdel tko logično, tko da sta oba odgovora delno pravilna, nvem pa če mata naša profesorja glih rada delno pravilne odgovore, a data pike za polovičen odgovor? Upam močno da ja:)
Alan Shore
Prispevkov: 161
Pridružen: 24. Dec 2010 00:44

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Alan Shore »

V justinijanovem pravu bi šlo pa tako, kot si napisala, se pravi dolžnika in šele na to poroka, ki dolguje subsidiarno.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Kaj pa ta primer: A naroči B-ju, da plača C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolžnik? Za kakšno
posojilo gre? :roll:
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Alan Shore napisal/-a:V justinijanovem pravu bi šlo pa tako, kot si napisala, se pravi dolžnika in šele na to poroka, ki dolguje subsidiarno.
Joj močno upam da ne bodo taki primeri, kjer bomo mogli razlikovat med tem, kako je bilo v Justinijanovem in kako v klasičnem pravu. :)
mayca
Prispevkov: 25
Pridružen: 03. Okt 2010 12:21

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a mayca »

Evo še en primer, ki sem ga jaz našla: A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladiči?
Zraven je bil sicer tut odgovor: Lahko bo priposestvoval, zaradi načela pozneje nastala zla vera ne škoduje. Volno in mladiče lahko pridobiva do litis kontestacije.

S prvim delom odgovora se strinjam, sam pri drugem je pa to napisano za dobrovernega posestnika, ki je v dobri veri vse do litis kontestacije. Sam pomoje on ni več doborveren, ker je ugotovu da prodajalec ni lastnik in ne mormo ga več smatrat, kot da je bil doborveren do litis kontestacije. Skratka kako je sedaj z volno in mladiči?!?
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

mayca napisal/-a:Evo še en primer, ki sem ga jaz našla: A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladiči?
Zraven je bil sicer tut odgovor: Lahko bo priposestvoval, zaradi načela pozneje nastala zla vera ne škoduje. Volno in mladiče lahko pridobiva do litis kontestacije.

S prvim delom odgovora se strinjam, sam pri drugem je pa to napisano za dobrovernega posestnika, ki je v dobri veri vse do litis kontestacije. Sam pomoje on ni več doborveren, ker je ugotovu da prodajalec ni lastnik in ne mormo ga več smatrat, kot da je bil doborveren do litis kontestacije. Skratka kako je sedaj z volno in mladiči?!?
Z volno in mladiči je kot je napisano v zgornjem odgovoru. Kot dobrovernega ga obravnamo vse do litis kontestacije. Po tem pa nič več in vse kar pridobi po litis kontestaciji je od lastnika.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Mi nekdo razloži casus mixtus? Vem da je to mešano naklučje, ampak kaj to dejansko je?
mayca
Prispevkov: 25
Pridružen: 03. Okt 2010 12:21

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a mayca »

Betka napisal/-a:
mayca napisal/-a:Evo še en primer, ki sem ga jaz našla: A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladiči?
Zraven je bil sicer tut odgovor: Lahko bo priposestvoval, zaradi načela pozneje nastala zla vera ne škoduje. Volno in mladiče lahko pridobiva do litis kontestacije.

S prvim delom odgovora se strinjam, sam pri drugem je pa to napisano za dobrovernega posestnika, ki je v dobri veri vse do litis kontestacije. Sam pomoje on ni več doborveren, ker je ugotovu da prodajalec ni lastnik in ne mormo ga več smatrat, kot da je bil doborveren do litis kontestacije. Skratka kako je sedaj z volno in mladiči?!?
Z volno in mladiči je kot je napisano v zgornjem odgovoru. Kot dobrovernega ga obravnamo vse do litis kontestacije. Po tem pa nič več in vse kar pridobi po litis kontestaciji je od lastnika.
Sam v knjigi piše, da če je dobroverni posestnik spoznal svojo zmoto pa je kljub temu stvar še napej posedoval, je postal s tem nedobroverni posestnik. Jest si po tem kar piše v knjigi to razlaga tko, da ga v zvezi z volno in mladiči obravnavamo kot nedobrovernega posestnika.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Kje to piše, da pogledam (str)? :geek:
mayca
Prispevkov: 25
Pridružen: 03. Okt 2010 12:21

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a mayca »

Betka napisal/-a:Kje to piše, da pogledam (str)? :geek:
320 v novi knjigi
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Evo sem našla odgovor: V zvezi s pridobivanjem plodov so klasični pravniki obravnavali posestnika kot dobrovernega do litis kontestacije, in ne do trenutka, ko je spoznal svojo zmoto in je dejansko prenehal biti dobroveren. (v stari knjigi str. 495; pod pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na plodovih)
Blade1
Prispevkov: 70
Pridružen: 19. Feb 2010 13:03

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Blade1 »

No, a gremo mal jutri na majske do mestnega loga pogledat pa predebatiramo o rimu :D??? Malo razvedrila ne škodi? :P :P
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Pomoč bi rabila pri teh dveh primerih:
A v dobri veri kupi zemljišče od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljišče od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljišču?

Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v
zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? :cry:
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Betka napisal/-a:Pomoč bi rabila pri teh dveh primerih:
A v dobri veri kupi zemljišče od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljišče od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljišču?
Ker ne gre za dedni zakup, A izgubi posest in postane detentor. Lastninske pravice z nakupom ni pridobil ker je zemljišče kupil od nelastnika, zato lastnik ostaja C.
Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v
zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? :cry:
Posest je s prodajo prenesena na C-ja, ki pa z vzetjem vola v zakup izgubi posest in postane detentor (vola ima v oblasti za B, slednji pa posredno poseduje s posestno voljo). Lastninske pravice B ni nikoli izgubil.

Oba primera sta ubistvu enaka, s tem da če bi pri prvem šlo za DEDNI zakup (možen samo na zemljiščih), bi potem A ohranil posest, lastninska pravica pa bi vseeno ostala C-ju.
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v
zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? :cry:
Posest je s prodajo prenesena na C-ja, ki pa z vzetjem vola v zakup izgubi posest in postane detentor (vola ima v oblasti za B, slednji pa posredno poseduje s posestno voljo). Lastninske pravice B ni nikoli izgubil.

Samo C ni vzel vola v zakup. Vzel ga je samo B, ki pa je bil praktično lastnik. Je bil C potem zakupodajalec in je smel pobirat zakupnino od lastnika? Čudn mi je primer. Zakaj bi nekdo vzel svojo stvar v zakup? :shock:
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

Zanima me še to. Pri delovni pogodbi... V knjigi piše, da je po reskriptu dveh cesarjev delavec upravičen do plačila, če brez svoje krivde ni mogel opravljati dogovorjenega dela in ni v času, ko bi moral delati, prejel plačila za delo, ki bi ga opravil drugje in za drugega.
V primerih pa piše samo, da je delavec upravičen do plačila, če brez svoje krivde ni mogel opravljati dogovorjenega dela.

Je za plačilo NUJEN POGOJ, da ni v času, ko bi moral delati, prejel plačila za delo od drugega ali ne?
Uporabniški avatar
defasturias
Prispevkov: 93
Pridružen: 08. Nov 2009 19:47

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a defasturias »

Betka napisal/-a:
Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v
zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? :cry:
Posest je s prodajo prenesena na C-ja, ki pa z vzetjem vola v zakup izgubi posest in postane detentor (vola ima v oblasti za B, slednji pa posredno poseduje s posestno voljo). Lastninske pravice B ni nikoli izgubil.

Samo C ni vzel vola v zakup. Vzel ga je samo B, ki pa je bil praktično lastnik. Je bil C potem zakupodajalec in je smel pobirat zakupnino od lastnika? Čudn mi je primer. Zakaj bi nekdo vzel svojo stvar v zakup? :shock:
Si prepričana da ni napaka? Malo čudno se mi zdi, da bi nekdo plačeval zakup za lastno stvar in je ne zahteval z vindikacijsko tožbo nazaj. Ubistvu trapasto. Ampak če grem po pravilih...

Torej A je postal s krajo nedobroverni posestnik, s prodajo pa je prenesel posest na C-ja, ki je potem dobroverni posestnik. B z vzemom vola v zakup kljub lastninski pravici ni posestnik. Posestnik bi tako moral ostat C, B pa detentor, čeprav je lastnik. (Kar se mi zdi čudno in pa neživljenjsko, da bi nekdo kaj takega storil).
tjaska
Prispevkov: 105
Pridružen: 06. Jan 2009 21:28

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a tjaska »

do kdaj je zdej dobroverni posestnik dobroveren? do litis kontestacije al do trenutka ko sam zve da je kupil od nelastnika?
Betka
Prispevkov: 245
Pridružen: 12. Mar 2011 17:06

Re: Izpit maj 2011

Odgovor Napisal/-a Betka »

defasturias napisal/-a:
Betka napisal/-a:
Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v
zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? :cry:
Posest je s prodajo prenesena na C-ja, ki pa z vzetjem vola v zakup izgubi posest in postane detentor (vola ima v oblasti za B, slednji pa posredno poseduje s posestno voljo). Lastninske pravice B ni nikoli izgubil.

Samo C ni vzel vola v zakup. Vzel ga je samo B, ki pa je bil praktično lastnik. Je bil C potem zakupodajalec in je smel pobirat zakupnino od lastnika? Čudn mi je primer. Zakaj bi nekdo vzel svojo stvar v zakup? :shock:
Si prepričana da ni napaka? Malo čudno se mi zdi, da bi nekdo plačeval zakup za lastno stvar in je ne zahteval z vindikacijsko tožbo nazaj. Ubistvu trapasto. Ampak če grem po pravilih...

Torej A je postal s krajo nedobroverni posestnik, s prodajo pa je prenesel posest na C-ja, ki je potem dobroverni posestnik. B z vzemom vola v zakup kljub lastninski pravici ni posestnik. Posestnik bi tako moral ostat C, B pa detentor, čeprav je lastnik. (Kar se mi zdi čudno in pa neživljenjsko, da bi nekdo kaj takega storil).
Je čisto možno, da je napaka. Saj zdaj mi je načeloma jasno, kako pa kaj. Treba je iti počasi, korak za korakom. Hvala! :P
Zaklenjeno

Vrni se na