Moderatorji: Minnie, rea, TheLaw, a90
Kolikor je meni znano z dveh konkretnih primerov starejših kolegov, ki sta bila v isti situaciji kot ti, se pravi, predvidevam, da si naredil rimsko pravo s kolokviji (mimogrede, čestitam!:)), se zajame celotna snov na ustnem delu - od zgodovinskega uvoda do dednega prava. Vpraša te iz vsakega dela nekaj, da res vidi in se prepriča, če znaš vse.fruchtzwerge napisal/-a:Danes je prof. Kambič omenil, da bo 20.5. zelo verjetno izpraševal prof. Kranjc oz. da vedno on izpraša (ustno), medtem ko se piše.
No, kar mene zanima je, če se da kako posebno pripravit na ustni izpit pri prof. Kranjcu? Ker tako na predavanja kot seminar hodim h Kambiču in 2x ko je predaval Kranjc se mi je zdel zelo strog in nasplošno tak, da bi znal zelo veliko zahtevat na ustnem...
O to si pa precej narobe slišalalucky napisal/-a: Drugače pa je Kranjc na ustnem delu baje malo manj strog kot Kmabič.
Saj pravim, da BAJEFleurette napisal/-a:O to si pa precej narobe slišalalucky napisal/-a: Drugače pa je Kranjc na ustnem delu baje malo manj strog kot Kmabič.
Izrecno sem napisala, da ne gre za moje izkušnje.. ravno z razlogom, da ne pride so nesporazumov. Ker mislim, da vsi vemo, da so določene zadeve precej za lase privlečene. Sicer pa.. težko ocenjevanje je tudi precej relativno...
Js se držim načela de je najbolš vedt kar vse kar piše v učbeniku, po moje je to pr rimu edina možnost:) Tko da use:P Upam da te nism preveč razočarou, mogoče me pa kdo negira:) Si je pa pri teh pogodbah verjetno dobr zapomniti tudi izjemo, ki so jo poznal že klasiki glede posojilne pogodbe, kjer se je štelo da pripada tožba tudi osebi v imenu katere je bilo posojilo dano.Betka napisal/-a:Kaj je potrebno vedet pri pogodbah v korist tretje osebe (poleg odgovornosti za poslovne obveznosti osebe pod oblastjo)?
Kolikor je meni znano, samo teorijo.fruchtzwerge napisal/-a:A lahko samo še nekaj glede ustnih izpitov brez pisnih?
To, da je vse skupaj bolj obsežno, smo dognali... Samo a sprašujejo samo več teorije (kot na običajnem ustnem) ali sprašuje tudi primere zraven (ker pač pisni del manjka)?
To razumem, da tat ne more priposestvovati stvari, ki jo je ukradel. Sam eden izmed pogojev za uspešno priposestvovanje je, da je stvar priposestljiva (res habilis). In v knjigi lepo piše: " Stvar se je štela za ukradeno, dokler se ni vrnila v posest lastnika. Dokler se to ni zgodilo, stvari ni bilo mogoče priposestvovati. To ni veljalo le za tatu, temveč tudi za dobrovernega pridobitelja, ki ni vedel, da gre za ukradeno stvar."Arndovia napisal/-a:@mayca
Ukradene stvari ne moreš priposestvovat, ker nisi v dobri veri (veš, da si jo ukradla). Odpade pogoj za priposestvovanje. Če bi recimo nekdo kupil od tatu stvar, dejansko ne bi dobil lastninske pravice, ampak ker je v dobri veri (ne, ve, da je odkupil od tatu) stvar vseeno priposestvuje.
Lastnik, ko dobi stvar nazaj je že vse urejeno. Lastnik je itak, zdaj ima še posest svoje stvari
Poglej primer 143 v knjigi primeri rim.pr.mayca napisal/-a:To razumem, da tat ne more priposestvovati stvari, ki jo je ukradel. Sam eden izmed pogojev za uspešno priposestvovanje je, da je stvar priposestljiva (res habilis). In v knjigi lepo piše: " Stvar se je štela za ukradeno, dokler se ni vrnila v posest lastnika. Dokler se to ni zgodilo, stvari ni bilo mogoče priposestvovati. To ni veljalo le za tatu, temveč tudi za dobrovernega pridobitelja, ki ni vedel, da gre za ukradeno stvar."Arndovia napisal/-a:@mayca
Ukradene stvari ne moreš priposestvovat, ker nisi v dobri veri (veš, da si jo ukradla). Odpade pogoj za priposestvovanje. Če bi recimo nekdo kupil od tatu stvar, dejansko ne bi dobil lastninske pravice, ampak ker je v dobri veri (ne, ve, da je odkupil od tatu) stvar vseeno priposestvuje.
Lastnik, ko dobi stvar nazaj je že vse urejeno. Lastnik je itak, zdaj ima še posest svoje stvari
Ali ima kdo kakšen primer, ko bi se ukradena stvar vrnila v posest lastnika in takrat bi bilo mogoče priposestvovanje? Ker sama si tega nekak ne znam predstavljat
Hvala! Zdej mi je pa use jasnalea.iacta.est napisal/-a:Poglej primer 143 v knjigi primeri rim.pr.mayca napisal/-a:To razumem, da tat ne more priposestvovati stvari, ki jo je ukradel. Sam eden izmed pogojev za uspešno priposestvovanje je, da je stvar priposestljiva (res habilis). In v knjigi lepo piše: " Stvar se je štela za ukradeno, dokler se ni vrnila v posest lastnika. Dokler se to ni zgodilo, stvari ni bilo mogoče priposestvovati. To ni veljalo le za tatu, temveč tudi za dobrovernega pridobitelja, ki ni vedel, da gre za ukradeno stvar."Arndovia napisal/-a:@mayca
Ukradene stvari ne moreš priposestvovat, ker nisi v dobri veri (veš, da si jo ukradla). Odpade pogoj za priposestvovanje. Če bi recimo nekdo kupil od tatu stvar, dejansko ne bi dobil lastninske pravice, ampak ker je v dobri veri (ne, ve, da je odkupil od tatu) stvar vseeno priposestvuje.
Lastnik, ko dobi stvar nazaj je že vse urejeno. Lastnik je itak, zdaj ima še posest svoje stvari
Ali ima kdo kakšen primer, ko bi se ukradena stvar vrnila v posest lastnika in takrat bi bilo mogoče priposestvovanje? Ker sama si tega nekak ne znam predstavljat
Pro herede je "kot dedič", legat je pa volilo.Pika91 napisal/-a:A mi lahko nekdo po domace razlozi, kako se priposestvuje pro herede in pro legato?
In kolikor razberem in primerov, lahko volilojemnik priposestvuje stvar, cetudi je zapustnik se ziv, kar pri dedicu ni mogoce?
