Zapiski & vprašanja

prof. dr. Franc Grad, izr. prof. dr. Igor Kaučič

Moderatorji: Minnieeldorado

Odgovori
Uporabniški avatar
andrej
abrveznik
Prispevkov: 526
Pridružen: 04. Okt 2008 22:30

Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a andrej » 05. Okt 2008 08:51

Zdravo !

Sporočilu prilagam zapiske za primerjalno ustavno pravo in izpitna vprašanja ..

lp
Priponke
pup.rtf
Vprašanja
(4.41 KiB) Prenešeno 998 krat
pup.doc
Zapiski
(586.5 KiB) Prenešeno 1086 krat
Education is our passport to the future, for tomorrow belongs to the people who prepare for it today. - Malcom X

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 05. Okt 2008 10:55

Januar 2005
1. volitve zveznega zbora v nemčiji
2. ustavni svet v franciji
3. setava vlade v veliki britaniji

Junij 2005
zaupnica v Nemčiji
- položaj kantonov v Švici
- obsodba predsednika v Rusiji

junij 2005
1. organizacija regij v Italiji
2. pristojnosti predsednika Francije v razmerju do vlade
3. sistem zveznih sodišč v ZDA

September 2005
1.) Razpust DZ v Nemčiji
2.) Impeachment v ZDA
3.) Vrste zakonov v Franciji

1. Ustavna kontrola v Franciji,
2. Razmerje med vlado in predsednikom v Ruski federaciji,
3. Vrste zakonov v Združenem kraljestvu

1. ustavnosodna kontrola v svici
2. volitve predsednika italije
3. vrste pristojnosti v ZDA

November 2005
1. oblikovanje ustavnega sodišča v italiji
2. zakonodajni veto predsednika ZDA
3. odgovornost vlade parlamentu v rusiji

November 2005
1. Ustavnorevizijski in zakonodajni referendum v Italiji
2. Ustavnosodna presoja v ZDA
3. Odgovornost vlade parlamentu v ZRN

Januar 2006
1. zakonodaja v sili v ZRN
2. upravno sodstvo v Franciji
3. tajni svet v Združenem kraljestvu

Marc 2006
1. Sestava in volitve Senata ZDA
2.Ustavno sodisce v Ruski federaciji
3.Vrste zakonov v Zdruzenem kraljestvu

Maj 2006
1. revizija ustave v ZDA
2 izvršilna oblast v Švici
3. primerjaj nemško ustavno sodišče in francoski ustavni svet

Junij 2006
1. Neposredna demokracija v ZDA.
2. Pristojnosti Ustavnega sodišča v Italiji.
3. Položaj uradnika v Združenem Kraljestvu

Avgust 2006
1. ustavnorevizijski referendum v Italiji
2. državni svet v Franciji
3. vloga predsednika pri oblikovanju vlade v ZRN

September 2006
1. Položaj 1. ministra v vladi v VB
2. sestava nemškega zveznega ustavnega sodišča
3. revizija ustave v Franciji

Oktober 2006
1. Sestava in pristojnosti ustavnega sodišča v Rusiji
2. razmerje med kongresom in predsednikom republike (ZDA)
3. zakonodajne pristojnosti vlade v Italiji

Januar 2007
1. volitve predsednika franc. repulike
2. ustavnosodna kontrola švici
3. položaj škotske in walesa v združenem kraljestvu

April 2007
1. uredba, zakon v Italiji
2. volitve zveznega predsednika v ZRN
3. Sistem kazenskega sodišča v Združenem kraljestvu

Junij 2007
1. neposredna demokracija v ZDA
2. Državni svet v Franciji
3. Primerjaj položaj in pristojnosti nemškega zveznega sveta in ruskega sveta federacij.

Junij 2007
1. Značilnosti ustavne ureditve 3. francoske republike
2. Zakonodajni referendum v Italiji
3. Razmerje med zveznim predsednikom in zvezno vlado v Ruski federaciji

September 2007
1. veto predsednika ZDA
2. zakonodaja v sili v ZRN
3. položaj Skotske v Zdruzenem kraljestvu

Januar 2008
1. predsednik republike po Weimarski ustavi.
2. celotna sprememba ustave v Švici.
3. magistratno sodišče v ZK.

Marec 2008
1. Odgovornost predsednika republike v Franciji.
2. Ustavnosodna kontrola predpisov v ZRN.
3. Viri ustavne ureditve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.


Junij 2008
1. Pristojnosti ustavnega sodišča v Italiji
2. Neposredna demokracija v ZDA
3. Vpliv ruskega predsednika na vlado

Julij 2008
1. Primerjajte značilnosti v volilnem sistemu pri volitvah predsednika ZDA in predsednika Francije
2. Kakšne so pristojnosti drugega doma v Ruski federaciji
3. Naštejte in opišite vire ustavnega prava v ZK

September 2008
1. Zvezna zakonodaja v Nemčiji
2. Državni svet v Franciji
3. Sprememba ustave v ZDA

kety
Prispevkov: 3
Pridružen: 06. Okt 2008 14:39

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a kety » 06. Okt 2008 14:50

jst tut dodajam par zadev, upam da se kšna ne ponovi, če se pa se zato opravičijem, naj administrator zbriše, če se mu zdi!

veliko sreče in znanja v novem študijskem letu!

kety
Priponke
1213879631_skripta_pup.doc
(417 KiB) Prenešeno 567 krat

kety
Prispevkov: 3
Pridružen: 06. Okt 2008 14:39

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a kety » 06. Okt 2008 14:58

1214997136_pup_odgovori.doc
(153 KiB) Prenešeno 488 krat
Priponke
914077_skripta.doc
(253.5 KiB) Prenešeno 464 krat
1205910867_stara_izpitna_vprasanja_za_primerjalno_ustavno_pravo.doc
(32.5 KiB) Prenešeno 440 krat

kety
Prispevkov: 3
Pridružen: 06. Okt 2008 14:39

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a kety » 06. Okt 2008 15:05

435269_primerjalno_up_2.doc
(85 KiB) Prenešeno 424 krat
primerjalcvprasa.doc
(261 KiB) Prenešeno 482 krat
pup.doc
(98 KiB) Prenešeno 393 krat

Uporabniški avatar
andrej
abrveznik
Prispevkov: 526
Pridružen: 04. Okt 2008 22:30

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a andrej » 06. Okt 2008 15:23

Par vprašanj po državah ..

ANGLIJA
1. Britanski prestolonasledstveni red?
2. Položaj Škotske v ZK?
3. Položaj župana v angleški lokalni samoupravi?
4. Pristojnost magistratnih sodišč?
5. Pristojnosti Doma lordov?
6. Razmerje med Domom lordov in vlado?
7. Ustavne konvencije kot vir britanskega ustavnega prava?
8. Vloga Doma lordov v zakonodajnem postopku?
9. Volitve Spodnjega doma v ZK?
10. Zakon o parlamentu o združenem kraljestvu?
11. Zakonodajni postopek v britanskem parlamentu?
12. Sestava vlade v ZK?
13. Odgovornost ministrov v ZK?
14. Vrste zakonov v ZK?
15. Tajni svet v ZK?
16. Položaj 1. ministra v vladi v VB
17. Položaj uradnika v Združenem Kraljestvu

FRANCIJA
1. Državni svet v Franciji
2. Nezaupnica vladi
3. Odgovornost predsednika republike v Franciji
4. Razmerje med vlado in predsednikom republike v Franciji
5. Razpust francoskega parlamenta
6. Ustavosodna kontrola v francoski ureditvi (glej vprašanje10)
7. Vrste zakonov v Franciji
8. Zaupnica v Francoski ureditvi (198)
9. Revizija ustave v Franciji
10. Ustavni svet v Franciji
11. Upravno sodstvo v Franciji

ITALIJA
1. Odgovornost vlade parlamentu v Italiji?
2. Pristojnosti ustavnega sodišča v Italiji?
3. Uredbe-zakoni v italijanski ureditvi?
4. Ustavnorevizijski referendum v Italiji?
5. Volitve predsednika republike v italiji?
6. Zakonodajni referendum v Italiji?
7. Oblikovanje ustavnega sodič¨a v Italiji?
8. Regije v Italiji?
9. Zakonodajne pristojnosti vlade v Italiji

NEMČIJA
1. Oblikovanje Zveznega sveta v Nemčiji?
2. Suspenzivni veto Zveznega sveta v ZRN?
3. Vloga šefa države pri oblikovanju vlade v ZRN?
4. Volitve kanclerja v ZRN?
5. Volitve zveznega predsednika v ZRN?
6. Zakonodajna pristojnost federacije v ZRN?
7. Zakonodajni postopek v Nemčiji?
8. Zaupnica vladi v ZRN?
9. Volitve Zveznega zbora v ZRN?
10. Razpust državnega zbora v ZRN?
11. Zakonodaja v sili v ZRN?
12. Odgovornost vlade parlamentu v ZRN?
13. Kanclerski sistem?
14. sestava nemškega zveznega ustavnega sodiča
15. Vpliv na oblikovanje vlade zveznega predsednika v Nemciji.

ŠVICA
1. Funkcija šefa države v Švici?
2. Razmerje med zveznim svetom in skupščino v Švici
3. Ustavnosodna kontrola v Švici
4. Zastopstvo kantonov v zvezni skupščini
5. Ustavnorevizijski postopek v Švici
6. Položaj kantonov v Švici
7. Izvršilna oblast v Švici

ZDA
1. Ameriška konfederacija?
2. Neposredna demokracija v ZDA?
3. Položaj guvernerja v državah ZDA?
4. R azmerje med Kongresom in Vrhovnim sodiščem ZDA?
5. Revizija ustave v ZDA?
6. Sklepanje in ratifikacija mednarodnih sporazumov v ZDA?
7. Ustavosodna kontrola v ZDA?
8. Veto predsednika republike v ZDA?
9. Volitve ameriškega predsednika?
10. Volitve podpredsednika v ZDA?
11. Vrhovno sodiče v ZDA?
12. Sistem zveznih sodišč v ZDA?
13. Impeachment v ZDA?
14. Lokalna samouprava v ZDA?
15. Sestava in volitve senata v ZDA?
16. Vrste pristojnosti v ZDA?
17. Razmerje med kongresom in predsednikom republike (ZDA)

RUSIJA
1. Odgovornost vlade parlamentu v rusiji
2. Sestava in pristojnosti ustavnega sodišča v Rusiji
3. Obtožba predsednika v Ruski federaciji
4. Pristojnost Sveta federacije v Rusiji
5. Razmerje med predsednikom Ruske federacije in Svetom federacije
6. Vloga predsednika Ruske federacije v zakonodajnem postopku
7. Obsodba predsednika v Rusiji
8. Pristojnosti Dume in Sveta Federacije
9. Razmerje med vlado in predsednikom v Ruski federaciji

INDIJA
1. Zakon o upravljanju Indije
Education is our passport to the future, for tomorrow belongs to the people who prepare for it today. - Malcom X

Uporabniški avatar
andrej
abrveznik
Prispevkov: 526
Pridružen: 04. Okt 2008 22:30

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a andrej » 06. Okt 2008 15:25

Izpitna vprašanja (28.6.2007):

1.) Ustavna ureditev v 3. francoski republiki
2.) Zakonodajni referendum v Italiji
3.) Razmerje zveznega predsednika in zvezne vlade v Rusiji
Education is our passport to the future, for tomorrow belongs to the people who prepare for it today. - Malcom X

Uporabniški avatar
[email protected]
Prispevkov: 77
Pridružen: 05. Okt 2008 14:38
Facebook: http://www.facebook.com/profile.php?id= ... ef=profile
Kraj: Lj

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a [email protected] » 07. Okt 2008 15:48

1. Ameriška konfederacija 132
2. Britanski prestolonasledstveni red 23
3. Državni svet v Franciji 205
4. Funkcija šefa države v Švici 229
5. Neposredna demokracija v ZDA 164
6. Nezaupnica vladi v Franciji 201
7. Oblikovanje Zveznega sveta v Nemčiji 116
8. Obtožba predsednika v Ruski federaciji 247,253
9. Odgovornost predsednika republike v Franciji 192,195
10. Odgovornost vlade v parlamentu v Italiji 80
11. Odgovornost vlade v Ruski federaciji 253,257
12. Položaj guvernerja v državah ZDA 172
13. Položaj Škotske v ZK 20
14. Položaj župana v angleški lokalni samoupravi 60
15. Primerjaj oblikovanje nemškega zveznega sveta in ruskega Sveta federacije 117:251
16. Primerjj položaj francoskega ustavnega sveta in nemškega ustavnega sodišča 203:123
17. Primerjaj položaj nemškega zveznega sveta in ameriškega senata 117:143
18. Pristojnost magistratskih sodišč 49
19. Pristojnost Doma lordov 27
20. Pristojnost Sveta federacije v Rusiji 252-254
21. Pristojnost ustavnega sodišča v Italiji 84
22. Razmerje med Domom lordov in vlado 27,42
23. Razmerje med Kongresom in Vrhovnim sodiščem v ZDA 163
24. Razmerje med predsednikom Ruske federacije in Svetom federacije 249
25. Razmerje med vlado in predsednikom republike v Franciji 193,196
26. Razmerje med zveznim svetom in skupščino v Švici 229
27. Razpust francoskega parlamenta 193,194,201
28. Revizija ustave v ZDA 136
29. Sklepanje in ratifikacija mednarodnih sporazumov v ZDA 153,156
30. Suspenzivni veto Zveznega sveta v ZRN 116,121
31. Uredbe-zakoni v italijanski ureditvi 76
32. Ustavne konvencije kot vir britanskega ustavnega prava 17
33. Ustavnorevizijski referendum v Italiji 67
34. Ustavnosodna kontrola v francoski ureditvi 203
35. Ustavnosodna kontrola v Švici 230
36. Ustavnosodna kontrola v ZDA 158-160
37. Veto predsednika republike v ZDA 154
38. Vloga Doma lordov v zakonodajnem postopku 35
39. Vloga predsednika Ruske federacije v zakonodajnem postopku 249
40. Vloga šefa države pri oblikovanju vlade v ZRN 119
41. Volitve ameriškega predsednika 151,152
42. Volitve kanclerja v ZRN 118
43. Volitve podpredsednika v ZDA 151
44. Volitve predsednika republike v Italiji 77
45. Volitve spodnjega v Združenem kraljestvu 29,30,53
46. Volitve šefa države v ZRN 118
47. Vrste zakonov v Franciji 200
48. Zakon o parlamentu v Združenem kraljestvu 26
49. Zakon o upravljanju Indije
50. Zakonodajna pristojnost federacije v ZRN 120
51. Zakonodajna stiska v ZRN 122
52. Zakonodajni postopek v britanskem parlamentu 34
53. Zakonodajni postopek v Nemčiji 121
54. Zakonodajni referendum v Italiji 76
55. Zastopstvo kantonov v Zvezni skupščini 227
56. Zaupnica v francoski ureditvi 198
57. Zaupnica vladi v ZRN 119
58. Volitve v parlament v ZRN 114
59. Oblikovanje ustavnega sodišča v Italiji 84
60. Revizija ustave v Franciji 186
61. Sestava vlade v Združenem kraljestvu 37
62. Odgovornost ministrov v Združenem kraljestvu 41
63. Vrhovno sodišče v ZDA 159-161
64. Sistem zveznih sodišč v ZDA 161
65. Regije v Italiji 87
66. Ustavnorevizijski postopek v Švici 224,231
67. Razpust državnega zbora v ZRN 119,120
68. Impeachment v ZDA 148
69. Vrste zakonov v združenem kraljestvu 34
70. Lokalna samouprava v ZDA 173
71. Ustavni svet v Franciji. 202,203
72. Zakonodaja v sili v ZRN 122
73. Upravno sodstvo v Franciji 205
74. Tajni svet v ZK 44
75. Sestava in volitve Senata ZDA 143
76. Ustavno sodisce v Ruski federaciji 261
77. Položaj kantonov v Švici 221
78. Obsodba predsednika v Rusiji 247
79. Odgovornost vlade parlamentu v Rusiji 253
80. Ustavnorevizijski in zakonodajni referendum v Italiji 67,76
81. Ustavnosodna presoja v ZDA. 158,159
82. Pristojnosti Vrhovnega sodišča v ZDA 162
83. Pristojnosti Dume in Sveta Federacije 252,253
84. Razmerje med vlado in predsednikom v Ruski federaciji 248,258
85. Vrste pristojnosti v ZDA 139
86. Položaj prvega ministra v ZK 39
87. Oblikovanje nemškega zveznega ustavnega sodišča 124
Lp,
Aleksandra

Uporabniški avatar
*bini*
Prispevkov: 1018
Pridružen: 05. Okt 2008 00:53

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a *bini* » 10. Okt 2008 17:18

10.10.2008
1. Pristojnosti doma lordov pri zakonodajnem postopku
2. Položaj guvernerja v državah ZDA
3. Sestava nemškega ustavnega sodišča

kekec
Prispevkov: 2
Pridružen: 12. Okt 2008 17:45

Uprašanja in odgovori uprašanj 05-08

Odgovor Napisal/-a kekec » 12. Okt 2008 17:51

Julij 2005
1. Oblikovanje ustavnega sodišča v Italiji
V ustavno sodišče je voljeno 15 ustavnih sodnikov. Pet jih imenuje predsednik države, 5 jih imenuje parlament, 3 pa jih določi kasacijsko sodišče in enega državni svet in enega računsko sodišče. Postavljeni so za 9 let in lahko ponovno izvoljeni. Sodniki so lahko aktivni ali upokojeni sodniki višjih sodišč, redni preofesorji prava in odvetniki z 20 let prakse. Predsednika sodišča izvolijo ustavni sodniki z absolutno večino za dobo 3 let. Fuunkcija je nezrdužljiva s funkcijo poslanca DZ.
V primeru obtožbe predsednika republike ali ministrov, se razširi na s 17 dodani člani, ki jih na začetku mandatne dobe izvoli parlament izmed državljanov s pasivno volilno pravico za senatorja.

2. Zakonodajni veto predsednika ZDA
Suspenzivni veto na zakon, ki ga izda kongres. Zakon se vrne v kongres, o katerem mora sedaj o njem glasovati 2/3 kongresnikov. V roku 10 dneh ima predsednik možnost imeti zakonov vrniti nazaj v kongres s pripombami. Poznamo tudi žepni veto, to pomeni da če predsednik nima dovolj časa za uporabo suspenzivnega veta, kongres se prej kot v 10 dne razpusti, se šteje za uporabo žepnega veta.

3. Odgovornost vlade parlamenru v Rusiji
Vlada je dejansko odgovorna samo predsedniku. Predsednika vlade imenuje šef države. Če predlaganega predsednika duma 3 - krat zaporedoma ne izvoli potem predsednik razpusti parlament in razpiše ponovne volitve. V primeru da v 3 mesecih parlament izglasuje 2 -krat nezaupnico vladi, se predsednik države odloči, ali bo razpustil parlament ali zamenjal prvega ministra.

Oktober 2005
1. Ustavnorevizijski in zakonodajni referendum v Italiji Če je ustavni zakon sprejet z navadno večino večino v odeh domovih začne sprememba veljati šele po 3 mesecih vmes pa je možno izvesti ustavno revizijski referendum, ki je suspenzivni. Referendum lahko predlaga 5 regijskih svetov, 500.000 volilcev ali 1/5 poslancev. Veljaven je če se je zanj opredila večina vseh volilcev, ki oddajo svoj glas.
Zakonodajni referendum je razveljavitveni za zakon, ki že velja. Predlaga ga lahko 500.000 volilcev ali 5 regijskih svetov. Za veljavnost je potrebna dvojna večina. Referenduma se mora udeležiti vsaj polovica volilnih upravičencev in od teh udeležencev mora polovica glasovati ZA.
2. Ustavnosodna presoja v ZDA Veljajo za izumitelje ustavosodne kontrole. Le to opravlja vrhovno sodišče, ki ga šteje 9 članov, ki jih imenuje predsednik in potrdi senat. Mandat je dosmrten. Opravlja funkcijo nad zakoni, ki jih izdaja kongres. Poleg tega, se kontrola opravlja tudi znotraj sodišč med postopki, ko morajo uporabiti zakon. Difuzni sistem in represeivna kontrola.

3. Odgovornost vlade parlamentu v ZRN

Januar 2006
1. Zakonodaja v sili v ZRN Gre se za reševanje kirznega stanja, ko kancler ne razpusti državnega zbora, čeprav kancler ne dobi zaupnice. Zvezni predsednik na zahtevo vlade s soglasjem zveznega sveta razglasi zakon. Takšen zakon velja za sprejetega. Enako velja tudi še po 4 tednih če še vedno ne sprejme zakona državni zbor. Na podlagi zakonodaje v sili zakon velja le 6 mesecev. Z zakonom v sili ni dovoljeno spreminjati temeljenga zakona.
2. Upravno sodstvo v Franciji O upravnih sporih odloča upravno sodišče, o pritožbah zoper njih pa pa upravna pritožbena sodišča, v kolikor ni predvidena neposredna pritožba na državni svet. Svet odloča o skladnostih podzakonskih aktov s splošnimi pravnimi načeli in ustavo. Je najvišje upravno sodišče v državi.

3. Tajni svet v Združenem kraljestvu Iz tajnega sveta se je razvil kabinet. Sprva je deloval kot svetovalec monarhu. A potem, ko je prestol zasedel hanovrski kralj in se ni več ukvarjal s svetom, se je svet bolj posvetil parlamentu. Iz njega je nastal kabinet. Člane tajnega sveta imenuje monarh na predlog ministra. Sestanke vodi monarh. Monarh veliko svojih pooblastil izvaja preko tega organa še danes. Tajni svet razglaša uredbe v svetu, s katerim pridobijo veljavnost odločitve v kabinetu. Tajnemu svetu so še ostale neke posebne sodne pristojnosti. Vodi ga lord predsednik sveta.

Marc 2006
1. Sestava in volitve Senata ZDA Senat je voljen za 6 let. 1/3 senatorjov se zamenja vsake dve leti. Predseduje mu podpredsednik države. V senatu je 100 senatorjev. Velja paritetno načelo. Vsaka država ima v senatu dva predstavnika države. Volijo se preko neposrednih volitev. Velja sistem relativne večine pri volitvi senatorjev.
2.Ustavno sodisce v Ruski federaciji Ustavno sodišče v Rusiji šteje 19 sodnikov za mandatno dobo 12 let brez možnosti ponovitve mandata. Določa jih predsednik zveze, s soglasjem sveta federacij. Pristojnosti so presoja skladnosti aktov z zvezno ustavo, odločanje o kompetenčnih sporih, interpretacija ustave. Deluje v postopku obtožbe zveznega predsednika. Presojo ustavnosti lahko zahtevajo: zvezni predsednik, 1/5 članov sveta federacij ali poslancev dume, zvezna vlada, Vrhovno sodišče in Vrhovno arbitražno sodišče ter predstavniški in zakonodajni organi federalnih enot. Odloča o sporih med zveznimi organi, med zveznimi in federalnimi organi in med vrhovnimi organi federalne enote. Na zahtevo dume, sveta federacije, zveznega predsednika, vlade, zakonodajnih teles federalnih enot je dolžno interpretirati ustavo.
3.Vrste zakonov v Zdruzenem kraljestvu public bills - urejajo javne zadeve, predlaga jih vlada private members bills - predlagajo poslanci, so redki private bills - urejajo posamezne primere ( konkretno situacijo ) hybrid bills - imajo splošen značaj urejajo posebne primere in situacije

Maj 2006
1. Revizija ustave v ZDA Ustava je zelo toga. V praksi je bila spremenjena zelo malokrat.
Postopek pozna dve fazi. Predlaganje in spreminjanje.

1. Z dvotretjinsko večino v obeh domovih da predlog kongres.
2. Dve tretjini predstavnikov držav predlaga spremembo in se sestane ustavodajna skupščina, ki nato predlaga spremembo ustave.

Za spremembo mora glasovati predstavniška telesa ¾ držav. Sprememba poteka v obliki amandmajev, kar pomeni da se ustava ne spreminja, ampak le dopolnjuje. Amandmaji veljajo skupaj s prejšno odločbo. Spreminja pa se lahko tudi s sodno interpretacijo.
2. Izvršilna oblast v Švici Skupščina je najvišji organ na oblasti, ki ga sestavljata zgornji ni spodnji dom, voljena sta neposredno. Zvezni svet je izvršilni organ in ima 7 članov, ki so na sedmih resorjih. Zvezni svet je za svoje delo odgovoren skupščini, le ta ga lahko tudi odpokliče. Voli ga skupščina za 4 leta. Volita ga oba domova. Svet ima zakonodajno iniciativo in daje poročilo o stanju zveze vsako leto skupščini. Zvezni svet predstavlja izvršilni organ, skupščina pa zakonodajnega. Vsa oblast pa izvira iz enega organa. Gre se za skupščinski sistem.
3. Primerjaj nemško ustavno sodišče in francoski ustavni svet Ustavni svet tvor 9 sodnikov. 3 imenuje predsednik, 3 predsednik nacionalne skupščine, 3 predsednik senata. Mandat traja 9 let. Vsako tretje leto se obnovi 1/3 članov. Praviloma v njem delujejo le 2-3 pravni strokovnjaki, ostalo so pomembne politične osebnosti. Predsednika imenuje predsednik države. Pred začetkom delovanje prisežejo pred predsednikom države. Nadzorujejo preventivno splošne akte in mednarodne pogodbe, če so v skladu z ustavo in načeli države.

Ustavno sodišče v nemčiji sestavlja 16 članov, ki so voljeni za 12 let. 8 jih voli spodnji dom, 8 pa zgornji dom. Ustavno sodišče poznajo tako na zvezni ravni in na deželni ravni. Najpomebnejša funkcija je kontrola ustavnosti zakonitosti predpisov. Ustavno sodišče v nemčiji pozna tudi ustavno pritožbo. Nadzor nad akti opravljajo represivno. Zvezni zbor in zvezni svet volita predsednika sodišča in njegovega namestnika. Eden predseduje 1. senatu, drugi pa 2. senatu. Kontrola ustavnosti in zakonitosti je abstraktna in konkretna. Podsenati pa so pristojni za sprejem ali zavrnitev pritožb.

Junij 2006
1. Neposredna demokracija v ZDA Na zvezni ravni se neposredna demokracija ni razvila. Neposredna demokracija pa je zelo dobro razvita na državni in lokalni ravni. Najbolj se uporablja referendum in ljudska inciativa. Tako imajo ljudje pravico do zakonodajne iniciatve. Poznamo posredno in neposredno iniciativo. Pri posredni se zakon predloži zakonodajnemu telesu, le ta pa ga zavrne, predloži zakon v referendumsko odločanje. Nekje pa ga predložijo direktno v referendumsko odločanje, gre se za neposredno iniciativo. Referendumi se po državah močno razlikuje.
2. Pristojnosti Ustavnega sodišča v Italiji. Ustavno sodišče sme obravnavati zakone ter njihovo skladnost z ustavo. Prav tako odloča o obtožbi predsednika republike. Odloča tudi o pristojnosti med državnimi organi sami, med državnimi organi in organi regij, in med regijami sami. Ustavnost preverjajo represivno. Poslani ali člani vlade imajo pravico najkasneje 60 dni od veljave splošnega akta zahtevati za presojo ustavnosti. Ravno tako to storijo regije, če menijo da je država posegla z zakonom v njihovo pristojnost. V tem primeru gre za neposredno kontrolo ustavnosti. Poznajo pa šee posredno kontrolo ustavnosti, ki jih predlagajo stranke posameznega spora oz. sodišča. Odločbe ustavnega sodišča so razlagalne in dopolnilne sodbe.

3. Položaj uradnika v Združenem Kraljestvu Ministrstvo tvorijo državni uradniki. Stalni sekretar je najvišji uradnik ministrstva, ki strokovno vodi delo ministrstva. Uradniki imajo močan vplov na delovanje vlade in ministrov, niso pa politične osebe. Njihov položaj je neodvisen od vladajoče stranke. Od njih se pričakuje politična nepristranskost. Menjava ministra nima za posledico menjavo uradniškega aparata na ministrstvu. Uvedeno je posebno nadzorstvo nad delovanjem uradnikov.

Julij 2006
1. Ustavnorevizijski referendum v Italiji Če je ustavni zakon sprejet z navadno večino večino v odeh domovih začne sprememba veljati šele po 3 mesecih vmes pa je možno izvesti ustavno revizijski referendum, ki je suspenzivni. Referendum lahko predlaga 5 regijskih svetov, 500.000 volilcev ali 1/5 poslancev. Veljaven je če se je zanj opredila večina vseh volilcev, ki oddajo svoj glas.
2. Državni svet v Franciji Najvišje upravno sodišče v franciji. Svetovalni organ vlade ter obenem najvišje upravno sodišče. Skrbi za enotno in pravilno uporabo prava znotraj veje oblasti. Svet odloča o skladnosti podzakonskih aktov z pravnimi načeli in z ustavo. Ob enem je pritožbeno sodišče zoper odločitve upravnih sodišč ter pritožbenih upravnih sodišč.
3. Vloga predsednika pri oblikovanju vlade v ZRN Šef države v ZRN najprej določi Kanclerja in ga izvoli parlament. Voljen mora biti z absolutno večino poslancev. Če tega ne doseže v dveh krogih, je lahko voljen z relatvino večino. Kancler mu poda svoj predlog ministrov, katere določi in razreši šef države in se jih ne voli v parlamentu.

September 2006
1. Položaj 1. ministra v vladi v VB Prime Minister – najmočnejša oseba v Angliji, šef stranke, ki ima večino v parlamentu, sam imenuje ministre, ki jih predloži kraljici, za začetek delovanja vlade ni potrebna posebna zaupnica
oblikovanje vlade – ustavni običaj, kralj podeli mandat za sestavo vlade šefu stranke, ki ima večino v parlamentu
Prime Minister – mandatar, močna oseba, šef stranke, ki ima večino v parlamentu, sam sestavi vlado
funkcije Prime Ministra – vodi Cabinet, je šef vlade, šef vladajoče stranke, obvladuje položaj vlade in parlamenta, govori v imenu vlade, ne sme je kritizirat, odgovarja za stanje v ministrstvih, lahko zahteva glasovanje o zaupnici
imenovanje ministrov – mandatar sam izbere in imenuje ministre, predloži jih kraljici, ni potrebna zaupnica
2. Sestava nemškega zveznega ustavnega sodišča Ustavno sodišče v Nemčiji sestavlja 16 članov, ki so voljeni za 12 let. 8 jih voli spodnji dom, 8 pa zgornji dom. Zvezni zbor in zvezni svet volita predsednika sodišča in njegovega namestnika. 1. senatu predseduje predsednik, 2. senatu pa namestnik. Poznajo tudi podsenate, ki odločajo ali se ustavna pritožba sprejme ali ne.
3. Revizija ustave v Franciji Je toga ustava. Pravico predlagati spremembo ustave pripada parlamentu ali predsedniku republike na predlog prvega ministra. Pobudo da lahko vsak član parlamenta, obravnavati jo morata oba domova ter jo izglasovati z navadno večino. Če je besedilo ustavne spremembe sprejeto, se predloži v odločitev ljudskemu referendumu. Ustavno revizijsko pobudo lahko uporabi tudi izvrša oblast. Prvi minister predlog predloži predsedniku republike ta pa ga predloži državnemu zdoru. Če je v državnem zboru doseženo soglasje, predsednik republike odloči ali bo izglasovano pobudo predložil kongresu, ki mora predlog sprejeti z 2/3 večino, ali pa bo odločanje prepustil ljudskemu referendumu.

Oktober 2006
1. Sestava in pristojnosti ustavnega sodišča v Rusiji Ustavno sodišče v Rusiji šteje 19 sodnikov za mandatno dobo 12 let brez možnosti ponovitve mandata. Določa jih predsednik zveze, s soglasjem sveta federacij. Pristojnosti so presoja skladnosti aktov z zvezno ustavo, odločanje o kompetenčnih sporih, interpretacija ustave. Deluje v postopku obtožbe zveznega predsednika. Presojo ustavnosti lahko zahtevajo: zvezni predsednik, 1/5 članov sveta federacij ali poslancev dume, zvezna vlada, Vrhovno sodišče in Vrhovno arbitražno sodišče ter predstavniški in zakonodajni organi federalnih enot. Odloča o sporih med zveznimi organi, med zveznimi in federalnimi organi in med vrhovnimi organi federalne enote. Na zahtevo dume, sveta federacije, zveznega predsednika, vlade, zakonodajnih teles federalnih enot je dolžno interpretirati ustavo.
2. Razmerje med kongresom in predsednikom republike (ZDA)
Predsednik republike ima na vsak zakon, ki ga izda kongres veto. Ima suspenzivni veto. Na zakon lahko da v 10 dneh veto in zakon se vrne nazaj v kongres kjer mora zanj glasovati 2/3 kongresnikov. Kongres odobrava predsednikova finančna sredctva. Ustavne sodnike imenuje predsednik, potrdi pa jih senat. Kongres lahko obtoži predsednika republike. Predsednik da lahko skupaj z vetom tudi pripombe na zakon.
3.Zakonodajne pristojnosti vlade v Italiji Ialija pozna tako imenovano deligirano vlado, kar pomeni da parlament pooblasti vlado, da izdaja zakone in ji da smernice. Zakonsko telo se ne odpove s tem svoji funkciji, saj ves čas nadzira vlado. Določa ji rok v katerem mora to storiti. Na podlagi ustave sme vlada v izrednih razmerah izdajati tudi uredbe z zakonsko močjo, ki jih morajo kasneje dati v potrditev parlamentu, ko se ta spet lahko sestane.

Januar 2007
1. Volitve predsednika franc. repulike Voljen je neposredno. Mandatna doba je 5 let. Lahko večkrat izvoljen. Starost najmanj 23 let in mora imeti podporo 500 oseb. Volitve so dvokrožne. Za zmago je potrebna absolutna večina. Če mu funkcija preneha na njegovo mesto vstopi predsednik senata.
2. Ustavnosodna kontrola švici Opravljajo jo sodišča sama, ter skupščina. Ne poznajo ustavnega sodišča. Oblika kontrole je preventivna. Gre se za difuzni sistem.
3. Položaj škotske in walesa v združenem kraljestvu
Škotska ima svoj pravni in sodni sistem, ter svojo lastno cerkev. Uživa zelo visoko upravno avtonomijo. Član kabineta je tudi državni minister za škotstko. Škotska ima tudi svoj lasten parlament in široko politično svobodo, ki jih pokriva v kabinetu minister. (kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo, industrija, ribištvo) Blair je izvedel referendum za waleški parlament, ki je uspel. Danes imajo precej samostojen parlament (vendar manj kot Škoti), politično avtonomijo, dvojezične napise, svojo televizijo.
Blair je izvedel tudi referendum za škotski parlament, ki je uspel, dobil veliko večino. Škotski parlament ima veliko večjo moč kot waleški – večji proračun, večje pristojnosti. Škotska stopnja avtonomije presega stopnjo avtonomije federalnih enot v nekaterih federacijah.

April 2007
1. Uredba, zakon v Italiji Zakonodajna iniciativa velja v obeh domovih. Praviloma v rednem zakonodajnem postopku zakon obravnava komisija, kasnee pa še parlament. Zakon se lahko vrne zbornici, če tako zahteva 1/5 članov komisije. Zakon mora biti z istim besedilom sprejet vv obeh domovih, večino zakonov sprejema pristojna komisija brez parlamenta. Skrajšani postopek se opravi če je nujno. Predsednik ima možnost pred razglasitvijo vložiti suspenzivni veto in se ponovno odloča o zakonu. Zakone razglasi predsednik države v 1 mesecu po njihovem sprejetju. Predsednik ima pravico do nadzorstva ustavnosti.
Vlada lahko sprejma uredbe z zakonsko močjo, če jo tako pooblasti parlament - delegirana vlada. Zakonsko telo se ne odpove svoji funkciji, saj ves čas nadzira vlado. Določa ji rok v katerem mora to storiti. Na podlagi ustave sme vlada v izrednih razmerah izdajati tudi uredbe z zakonsko močjo, ki jih mora ko se parlament spet lahko sestane predložiti v potrditev.

2. Volitve zveznega predsednika v ZRN Zveznega predsednika voli zvezna skupščina. Sesavljajo jo poslanci državnega zbora in enako število poslancev deželnih zborov. Volijo ga za pet let. Za izvolitev je potrebna absolutna večina. Izvolijo ga lahko največ dvakrat. Vsak ki je dopolnil 40 let in ima volilno pravico za predsednika. Vprimeru predhodnega prenehanja mandata zvezbaga predsednika nadomešča predsednik zveznega sveta.
3. Sistem kazenskega sodišča v Združenem kraljestvu Najnižja so magistratna sodišča, najvišje pritožbeno sodišče za kazenske zadeve pa je dom lordov. Magistratna sodišča lahko izrekajo do 6 mesecev zaporne kazni. Kronska sodišča se ukvarjajo s pomembnejšimi kazenskimi zadevami. Pritožbe iz magistratnih in kroskih sodišč gredo na višje sodišče iz višjega sodišča na pritožbeno sodišče, ki ima kazenski oddelek in iz pritožbenega sodišča na dom lordov, ki ke najvišje sodišče v državi.

Junij 2007
1. Neposredna demokracija v ZDA Na zvezni ravni se neposredna demokracija ni razvila. Neposredna demokracija pa je zelo dobro razvita na državni in lokalni ravni. Najbolj se uporablja referendum in ljudska inciativa. Tako imajo ljudje pravico do zakonodajne iniciatve. Poznamo posredno in neposredno iniciativo. Pri posredni se zakon predloži zakonodajnemu telesu, le ta pa ga zavrne, predloži zakon v referendumsko odločanje. Nekje pa ga predložijo direktno v referendumsko odločanje, gre se za neposredno iniciativo. Referendumi se po državah močno razlikuje.

2. Državni svet v Franciji Najvišje upravno sodišče v franciji. Svetovalni organ vlade ter obenem najvišje upravno sodišče. Skrbi za enotno in pravilno uporabo prava znotraj veje oblasti. Svet odloča o skladnosti podzakonskih aktov z pravnimi načeli in z ustavo. Ob enem je pritožbeno sodišče zoper odločitve upravnih sodišč ter pritožbenih upravnih sodišč.

3. Primerjaj položaj in pristojnosti nemškega zveznega sveta in ruskega sveta federacij Posredno voljeni so člani zveznega sveta. Vseh članov skupaj je 68. Vsaki deželi pripada najmanj 3 člani, odvisno pa je od števila prebivalcev v doloženi deželi, nad 2 milijona imajo 4, šest milijonov je 5, sedem milijonov je 6, članov največ. Ne velja paritetno načelo. Njegov izvor je izvršilni oblasti dežel. Sestavljajo ga predstavniki vlad v deželah. V primerjavi z spodnjim domom je zvezni svet v neenakopravnem položaju. So predstavniki dežel.

Svet federacije nima določene mandatne dobe, temveč je mandat odvisen toliko časa, dokler ima član mandat v organih federalnih enot. Vsaka federacija ima po 2 predstavnika. Voljen je posredno. Je predstavnik federalnih enot. Svet federacij na predlog predsednika imenuje visoke funkcionarje v državi. Svet federacij opravlja tudi volilno, zakonodajno in nadzorstveno funkcijo.

Julij 2007
1. Značilnosti ustavne ureditve 3. francoske republike Ustavodajna skupščina pripravlja novo ustavo. Republikanci zmagajo pred rojalisti. Tipični parlamentarni sistem. Šef države in vlada imajo oblast. Parlament je dvodomen ( senat, poslanska zbornica ), ki sta enakopravna. Vlada je nosiles izvršilne oblasti, ne more zahtevati razpustitve parlamenta, če ji je izglasovana nezaupnica. Šef države se voli posredno za 7 let.
2. Zakonodajni referendum v Italiji Zakonodajni referendum je razveljavitveni za zakon, ki že velja. Predlaga ga lahko 500.000 volilcev ali 5 regijskih svetov. Za veljavnost je potrebna dvojna večina. Referenduma se mora udeležiti vsaj polovica volilnih upravičencev in od teh udeležencev mora polovica glasovati ZA.
3. Razmerje med zveznim predsednikom in zvezno vlado v Ruski federaciji Ruski predsednik dejansko izvaja izvršilno oblast, po ustavi pa je določena vladi. Vlada je neposredno odgovorna zveznemu predsedniku. Zvezni predsednik imenuje predsednika vlade s soglasjem dume. Podpredsednika vlade in ministre imenuje zvezni predsednik na predlog predsednika vlade. Zvezni predsednik lahko vlado kadarkoli razreši. Če duma izglasuje nazaupnico vladi jo lahko predsednik razreši. Vladi preneha funkcija z novo izvolitvijo zveznega predsednika in ne z novim parlamentom.

September 2007
1. Veto predsednika ZDA Suspenzivni veto na zakon, ki ga izda kongres. Zakon se vrne v kongres, o katerem mora sedaj o njem glasovati 2/3 kongresnikov. V roku 10 dneh ima predsednik možnost imeti zakonov vrniti nazaj v kongres s pripombami. Poznamo tudi žepni veto, to pomeni da če predsednik nima dovolj časa za uporabo suspenzivnega veta, kongres se prej kot v 10 dne razpusti, se šteje za uporabo žepnega veta.
2. Zakonodaja v sili v ZRN Gre se za reševanje kirznega stane, ko kancler ne razpusti državnega zbora, čeprav kancler ne dobi zaupnice. Zvezni predsednik na zahtevo vlade s soglasjem zveznega sveta razglasi zakon. Takšen zakon velja za sprejetega. Enako velja tudi še po 4 tednih še vedno ne sprejme zakona državni zbor. Na podlagi zakonodaje v sili zakon velja le 6 mesecev. Z zakonom v sili ni dovoljeno spreminjati temeljenga zakona.

3. Položaj Škotske v Zdruzenem kraljestvu Blair je izvedel referendum za škotski parlament, ki je uspel, dobil veliko večino. Škotska ima svoj pravni in sodni sistem, ter svojo lastno cerkev. Uživa zelo visoko upravno avtonomijo. Član kabineta je tudi državni minister za škotstko. Škotska ima tudi svoj lasten parlament in široko politično svobodo, ki jih pokriva v kabinetu minister. (kmetijstvo, šolstvo, zdravstvo, industrija, ribištvo)

Januar 2008
1. Predsednik republike po Weimarski ustavi Neposredno izvoljen za 7 let, politično odgovoren, možno ga je odpoklicati, imenuje ministre in kanclerja po svoji presoji, lahko razpusti državni zbor, poveljnik oboroženih sil, objavljaj je zakone.
2. Celotna sprememba ustave v Švici Celovito spremembo utave lahko predlaga ljudstvo ali eden od obeh domov, ali pa o tem sprejme sklep zvezna skupščina. Ljudska iniciativa ima obliko splošne iniciative. Če da iniciativo za celovito spremembo ljudstvo ali pa en sam zbor, o tem odloči ljudstvo na referendumu ali se naj izvede celovita sprememba. V primeru da je to potrjeno, se zvezna skupščina razpusti in se oba zbora izvolita na novo. Pri izdelavi nove ustave ni dovoljene kršiti norm mednarodnega prava.
3. Magistratno sodišče v ZK Sodijo o manj pomembnih kazenskih zadevah na najnižji stopnji. Obravnavajo več kot 90% primerov in stem učinkovito razbremenjujejo višja sodišča. Prav tako opravljajo preiskavo za višje sodišče, ki bo v nadaljevanju sodilo. Postopek se tako torej vedno začne na magistratskem. Sodnik je praviloma nepoklicen in neplačan za svoje delo, izjemoma v londonu. Kazni ki jih izrekajo smejo biti največ 6 mesecev zaporne kazni. Odločajo tudi o nekaterih civilnih zadevah, zlasti o družinskih razmerah in varstvu otroka. Imajo tudi neke pristojnosti v okviru upravne funkcije.

Marec 2008
1. Odgovornost predsednika republike v Franciji Obtožiti ga je mogoče zgolj zaradi veleizdaje. Ustava ne določa kaj je to veleizdaja, zato je to v celoti prepuščeno parlamentu. Postopek je tako zapleten, da je verjetnost da se to zgodi v praksi zelo majhna. Predsednik je takorekoč v franciji neodgovoren.
2. Ustavnosodna kontrola predpisov v ZRN Ustavosodno kontrolo opravlja 16 dodnikov, ki so voljeni za 12 let. 8 jih voli zgornji dom, 8 pa spodnji dom. Najpomembnejša funkcija je kontrola ustavnosti in zakonitosti. Nadzor nad akti opravlajo represivno. Kontrola ustavnosti in zakonitosti je lahko abstraktna ali konkretna. Abstraktna kontrola - odloča o skladnosti zveznega prava in deželnega prava z zvezno ustavo ali pa o skladnosti deželnega prava z ostalim zveznim pravom. Kontrolo opravlja na zahtevo vlade, deželne vlade, 1/3 članov zveznega zbora. Konkretna kontrola - pravica rednih sodišč, da ocenjujejo ustavnost zakonov, redno sodišče ki oceni da je zakon protiustaven, mora postopek prekiniti in počakati na odločitev ustavnega sodišča. Nemško sodišče pozna tudi ustavno pritožbo - izredno pravno varstvo temeljnih pravic, izčrpana morajo biti vsa pravna sredctva. Ustavna sodišča poznajo tako na deželni kot tudi na zvezni ravni.

3. Viri ustavne ureditve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske - zgodovinske ustavne listine ( Magna Carta in ostale zgodovinske listine ) - case law ( pravo, ki nastaja skozi primere ) - zakoni ( sprejema jih parlament ) - poslovnik parlamenta ( način sprejemanja zakona ) - ustavni pakti ( o angleškem in škotskem parlamentu in združitvi )

Junij 2008
1. Pristojnosti ustavnega sodišča v Italiji Ustavno sodišče sme obravnavati zakone ter njihovo skladnost z ustavo. Prav tako odloča o obtožbi predsednika republike. Odloča tudi o pristojnosti med državnimi organi sami, med državnimi organi in organi regij, in med regijami sami. Ustavnost preverjajo represivno. Poslani ali člani vlade imajo pravico najkasneje 60 dni od veljave splošnega akta zahtevati za presojo ustavnosti. Ravno tako to storijo regije, če menijo da je država posegla z zakonom v njihovo pristojnost. V tem primeru gre za neposredno kontrolo ustavnosti. Poznajo pa šee posredno kontrolo ustavnosti, ki jih predlagajo stranke posameznega spora oz. sodišča. Odločbe ustavnega sodišča so razlagalne in dopolnilne sodbe.

2. Neposredna demokracija v ZDA Na zvezni ravni se neposredna demokracija ni razvila. Neposredna demokracija pa je zelo dobro razvita na državni in lokalni ravni. Najbolj se uporablja referendum in ljudska inciativa. Tako imajo ljudje pravico do zakonodajne iniciatve. Poznamo posredno in neposredno iniciativo. Pri posredni se zakon predloži zakonodajnemu telesu, le ta pa ga zavrne, predloži zakon v referendumsko odločanje. Nekje pa ga predložijo direktno v referendumsko odločanje, gre se za neposredno iniciativo. Referendumi se po državah močno razlikuje.

3. Vpliv ruskega predsednika na vlado Ruski predsednik dejansko izvaja izvršilno oblast, po ustavi pa je določena vladi. Vlada je neposredno odgovorna zveznemu predsedniku. Zvezni predsednik imenuje predsednika vlade s soglasjem dume. Podpredsednika vlade in ministre imenuje zvezni predsednik na predlog predsednika vlade. Zvezni predsednik lahko vlado kadarkoli razreši. Če duma izglasuje nazaupnico vladi jo lahko predsednik razreši. Vladi preneha funkcija z novo izvolitvijo zveznega predsednika in ne z novim parlamentom.

Julij 2008
1. Primerjajte značilnosti v volilnem sistemu pri volitvah predsednika ZDA in predsednika Francije Za predsednika lahko kandidira oseba, ki je dopolnila 35 let in v ameriki živi že 14 let. Prav tako mora biti rojen na ozemlju ZDA. Predsednik je izvoljen posredno, tako da se novembra voljijo neposredno le elektorji, ti pa kasneje decembra na posebnem zboru volijo predsednika. Praviloma stranka, ki dobi večino glasov na volitvah dobi vse elektorske glasove. Po ustavnem običaju je, da elektorji volijo za svojega kandidata, ki je zmagala v njihovi državi.
2. Kakšne so pristojnosti drugega doma v Ruski federaciji Potrjuje predsednikov ukaz izrednega stanja, odloča o uporabi oboroženih sil zunaj države, razpisuje volitve zveznega predsednika. Oba domova opravljata volilno, zakonodajno in nadzorstveno funkcijo. Te odločitve sprejema svet v obliki odlokov. Odloča o spremembah med mejami. Lahko zahteva presojo o ustavnosti in zakonitosti. Imenuje predsednike sodišč na predlog zveznega predsednika. Lahko zahteva interpretacijo ustave.

3. Naštejte in opišite vire ustavnega prava v ZK - zgodovinske ustavne listine ( Magna Carta in ostale zgodovinske listine ) - case law ( pravo, ki nastaja skozi primere ) - zakoni ( sprejema jih parlament ) - poslovnik parlamenta ( način sprejemanja zakona ) - ustavni pakti ( o angleškem in škotskem parlamentu in združitvi )

September 2008
1. Zvezna zakonodaja v ZRN * dežele imajo pravico do zakonodaje, v kolikor ustava ne daje zakonodajne pristojnosti zvezi
* kljub domnevi pristojnosti v korist dežel, je v praksi težišče zakonodaje pri zvezi, medtem ko je deželam prepuščena skrb za izvrševanje zakonov
* glede na federativno ureditev Nemčije ustava določa tri vrste zvezne zakonodaje :
1. izključujoča zakonodaja: na področju izključujoče zakonodaje imajo dežele pravico do zakonodaje samo na podlagi izrecnega pooblastila v zveznem zakonu (področja, ki spadajo v izključno zakonodajo zveze: zunanje zadeve, obramba, zvezno državljanstvo,svoboda gibanja, ekstradacija)
2. konkurirajoča zakonodaja: dežele imajo pravico do zakonodaje tako dolgo in v toliko, kolikor ni zveza izkoristila svoje pristojnosti (civilno, kazensko pravo, ureditev sodišč, združevanje)
3. okvirna zakonodaja: zveza določa okvire oz usmeritev za deželnega zakonodajalca (pravna razmerja uslužbencev v javnih službah, šolstvo, tisk)


2. Državni svet v Franciji Najvišje upravno sodišče v franciji. Svetovalni organ vlade ter obenem najvišje upravno sodišče. Skrbi za enotno in pravilno uporabo prava znotraj veje oblasti. Svet odloča o skladnosti podzakonskih aktov z pravnimi načeli in z ustavo. Ob enem je pritožbeno sodišče zoper odločitve upravnih sodišč ter pritožbenih upravnih sodišč.

3. Revizija ustave v ZDA Ustava je zelo toga. V praksi je bila spremenjena zelo malokrat.
Postopek pozna dve fazi. Predlaganje in spreminjanje.

1. Z dvotretjinsko večino v obeh domovih da predlog kongres.
2. Dve tretjini predstavnikov držav predlaga spremembo in se sestane ustavodajna skupščina, ki nato predlaga spremembo ustave.

Za spremembo mora glasovati predstavniška telesa ¾ držav. Sprememba poteka v obliki amandmajev, kar pomeni da se ustava ne spreminja, ampak le dopolnjuje. Amandmaji veljajo skupaj s prejšno odločbo. Spreminja pa se lahko tudi s sodno interpretacijo.

Oktober 2008
1. Zakonodajne pristojnosti doma lordov Zakonodajno iniciativo dom lordov ima, vendar precej omejeno. Smejo vlagati predloge s področja pravosodja in manj pomembne zakone. Prav tako ima pravico do suspenzivnega veta, če se s sprejetim zakonom ne strinja. Med sprejamanjem lahko postavlja poslanska vprašanja ministru, če je predlagateljica vlada. Spodnjemu domu sme dajati svoje mnenje in pripombe na zakone.
2. Guverner v ZDA Guverner opravlja celotno izvršilno oblat v državi od 2-4 let. Voljen je neposredno. Podoben je njegov položaj položaju predsednika ZDA, ker tudi državne Ustave določajo, da izvršilna oblast pripada guvernerju. Ima pravico do suspenzivnega veta. V njegovi pristojnosti so imenovanje najvišjih funkcionarjev v državi. Pomilostitve in vrhnovni poveljnik nacionalne obrambe v državi. Je lahko tudi obtožen in obsojen in izgubi svojo funkcijo. Njegov položaj je zelo močan. Pogosto iz vrst guvernerjev je izvoljen predsednik ZDA. Namestnik guvernerja ga nadomesti, če mu preneha mandat.

3. Sestava nemškega ustavnega sodišča Ustavno sodišče v Nemčiji sestavlja 16 članov, ki so voljeni za 12 let. 8 jih voli spodnji dom, 8 pa zgornji dom. Zvezni zbor in zvezni svet volita predsednika sodišča in njegovega namestnika. 1. senatu predseduje predsednik, 2. senatu pa namestnik. Poznajo tudi podsenate, ki odločajo ali se ustavna pritožba sprejme ali ne. Ustavno sodišče poznajo tako na zvezni kot tudi na lokalni ravni.

kekec
Prispevkov: 2
Pridružen: 12. Okt 2008 17:45

Ostala izpitna uprašanja

Odgovor Napisal/-a kekec » 12. Okt 2008 17:53

Ostala izpitna uprašanja

1. Ameriška konfederacija
Kolonije se po osvobodilni vojni združijo v konfederacijo na podlagi pogodbe, sprejete leta 1777. Dokončno se jo je ratificiralo leta 1791. Spremenila se lahko le z ratifikacijo vseh držav. Z njo je upravljal kongres, sestavljen iz delegatov (2-7 – predstavniška telesa držav v konfederaciji). Pristojnosti so bile urejati trgovino, pošto ter skupne mere in uteži. Lahko je sklepal mednarodne pogodbe, napovedal vojno ter vodil vojsko. Konfederacija se je izkazala kot neučinkovita, saj ni smela predpisovati davkov, zaradi česar pa ni imela tudi lastnih finančnih sredstev.

2. Britanski prestolonasledni red
Act of settlement iz leta 1701 ureja, da mesto monaraha v Angliji lahko zasede tudi ženska. Gre se za kastiljanski sistem. Prestol lahko zasede le oseba, ki je anglikanske vere. Akt je prav tako še urejal neodvisnost sodostva in uvajal nekatera druga temeljna načela.

3. Funkcija šefa države v Švici
Funkcijo šefa države opravlja kolektivno telo imenovan zvezni svet. V njega je preko skuščine izvoljeno 7 članov, predsedniško funkcijo pa opravlja kolegijsko. Svet izmed svojih članov voli vsako leto predsednika, ki je voljen za eno leto. Ponovno ne more biti še enkrat presednik. Predstavlja zgolj državo navzven in navznoter. Njegova funkcija je častna.

4. Nezaupnica vladi v Franciji

Glasovanje o nezaupnici predlaga najmanj 10 poslancev. Glasovanje se opravi 48ur po vložitvi predloga. Ko se razprava o nezaupnici prične, predloga ni več mogoče umakniti. Predlog je izglasovan, če zanj glasuje absolutna večina tistih, ki so bili naklonjeni predlogu glasovanja o nezaupnici.

5. Odgovornost vlade parlamentu v Italiji
Vlada oziroma prvi minister je za svoje delo odgovoren parlamentu. Njegov odstop pomeni odstop celotne vlade. Parlament lahko predlaga najmanj 1/10 ene zbornice. Vsebovati mora razloge za nepodporo vlade. Glasuje se šele 3 dni po vložitvi predloga. Če parlament ne soglaša z vladnim predlogom, se gre za tiho nezaupnico.
Vlado k odstopu prisili tudi izvenparlamentarno dogajanje. Vlada odstopi če umre predsedni, ali resno zboli, če vodilni organi strank delujejo v nasprotju s programom vlade.

6. Obtožba ruskega predsednika
Duma ga mora obtožiti veleizdaje in sicer z 1/3 glasov poslancev v Dumi. Odločitev o obtožbi sprejme duma z 2/3 glasov poslancev. O obtožbi odloča svet federacij, ki kasneje lahko z 2/3 glasov odloči, da predsedniku preneha funkcija.

7. Polžaj župana v angleški lokalni samoupravi
V angliji ne poznajo funkcije župana, zato to funkcijo opravlja Mayor/Chairman, ki ga izvolijo izmed članov sveta. Funkcija je predsedovanje svetu. Predstavlja lokalno skupnost navzven. Kakih drugih večjih pooblastil nima glede lokalne samouprave. Izjema je veliki London. Tu je neposredno voljen župan z pomembnimi pooblastili. Vloga predstavniškega telesa je bila zmanjšana nadozorstvu dela župana.

8. Pristojnosti doma lordov
Sodeluje pri sprejemanju akona z možnostjo odložilnega veta. Ima tudi omejeno zakonodajno iniciativo. Vlagati smejo le zakone ki se nanašajo na pravosodje ali pa manj pomembne zakone. Ne smejo vlagati finančnih zakonov. Imajo možnost zastavljanja poslanskih vprašanj. Prav tako lahko uvedejo parlamentarno preiskavo. Imajo odbor v zvezi z vprašanji EU.
Dom lordov opravlja tudi funkcijo najvišjega sodišča v državi.

9. Primerjaj položaj nemškega zveznega senata in ameriškega zveznega senata?
Posredno voljeni so člani zveznega sveta. Vsaki deželi pripada najmanj 3 člani, odvisno pa je od števila prebivalcev v doloženi deželi, nad 2 milijona imajo 4, šest milijonov je 5, sedem milijonov je 6, članov največ. Ne velja paritetno načelo. Njegov izvor je izvršilni oblasti dežel. Sestavljajo ga predstavniki vlad v deželah. V primerjavi z spodnjim domom je zvezni svet v neenakopravnem položaju. 68 članov.

V ameriški senat je voljeno 100 senatorjev. Praviloma 2 na eno državo. Velja paritetno načelo. Voljeni so neposredno in za dobo 6ih let. Na predlog predsednika imenujejo visoke funkcionarje. V razmerju s spodnjim domom so enakopravni.

10. Razmerje med domom lordov in vlado
Posredno dom lordov izvaja kontrolo nad vlado, čeprav je praviloma vlada odgovorna le spodnjemu domu. Pravico imajo na predlagani zakon postavljati poslanska vprašanja, na katera je minister dolžan odgovarjati. Dom lordov lahko daje svoje pripombe in mnenja k predlaganem zakonu.

11. Razmerje med kongresom in Vrhovnim sodiščem ZDA
Sta strogo ločeni veji oblasti. Kongres ima možnost vpliva na vrhovno sodišče, tako da potrjuje v imenovanje vrhovne sodišče in določa zakone na katere je vezano sodišče. Prav tako s finančnim proračunom zateguje vrhovne sodišče. Vrhovno sodišče pa lahko zakone razglaša za protiustavne in jih naredi neveljavne.

12. Razmerje med vlado in predsednikom republike v Franciji
Predsednik republike imenuje prvega ministra, nato pa na njegov predlog še preostale minister. Njegov vpliv na izbiro ministrov je odvisno od moči v parlamentov. Minister mora pripadati praviloma parlamentarni večini v parlamentu. V primeru podpore ima pri izbiri ministrov predsednik precej bolj svobodne roke. Prvi minister lahko odstopi če ne uživa več zaupanja predsednika, ali pa to od njega zahteva predsednik. Predsednik dejansko vodi vlado in sklicuje seje vlad. V primeru da parlament izglasuje nezaupnico prvemu ministru lahko predsednik izbira, ali ga bo odstavil ali pa bo razpustil narodno skupščino.

13. Razpust parlamenta v Franciji
Razpust parlamenta je v rokah predsednika. Pred razpustom, se mora predsednik posvetovati z predsednikoma obeh domov, vendar je to zanj nezavezujoče. Ne sme ga razpustiti v primeru da funkcijo opravlja predsednik senata, da zlorablja 16.člen ustave in da od prejšnega razpusta še ni minilo leto dni. Praviloma ga razpusti v kriznih razmerah, ko prihaja do prevelikih konfliktov med zakonodajno in izvršilno oblastjo.

14. Suspenzivni veto zveznega sveta v ZRN
Kadar ne gre za zakone, za katere je po ustavi predpisano soglasje zveznega sveta, lahko zvezni svet potem ko je končan postopek pred poravnalnim odborom, v roku 2 tednov vloži ugovor zoper sprejet zakon. Zvezni zbor lahko ugovor zveznega sveta preglasuje z enako večino kot je bil ugovor izglasovan v zveznem svetu. V tem predmetu gre za odložilni / suspenzivni veto.

15. Absolutni veto zveznega sveta v ZRN
V primeru zakona, za katerega je po ustavi predpisano soglasje zveznega sveta, le - ta ni zahteval sklica poravnalnega odbora ali pa poravnalni odbor ni sprejel nobenega predloga za spremembo zakona, mora zvezni v primernem roku sprejeti sklep glede soglasja. Na zakon da soglasje ali pa ga odreče. Če ga oderče gre za absolutni veto zveznega sveta.

16. Volitve predsednika v Italiji
Na skupni seji obeh zborov volijo predsednika, skupaj z člani, ki jih izvolijo regijski sveti . Po 3 predstavniki iz vsakega regijskega sveta.
Za izvolitev je potrebna kvalificirana 2/3 večina . Po tretjem glasovanju zadošča že absolutna večina. Italjanski predsednik je lahko oseba, ki je dopolnila 50 let in hkrati uživa vse pravice v državi. Ustava ne prepoveduje ponovne izvolitve, ampak kandidat doslej še ni bil izvoljen dvakrat. Volitve za predsednika so torej posredne. Volitve so tajne. Po-izvolitvi sledi zaprisega.

17. Sklepanje in ratifikacija mednarodnih pogodb v ZDA
Sklepanje in ratifikacija mednarodnih pogodb je v domeni predsednika in senata ZDA.

18. Volitve kanclerja
Brez razprave se opravi volitev kanclerja, ki ga je predlagal predsednik zveze. Za izvolitev je potrebna absolutna večina, v primeru da v v dveh krogih ni izvoljen, je v tretjem krogu dovolj že relativna večina. V tretjem glasovanju če ni bilo absolutne večine, predsednik se odloči ali bo določil ga za kanclerja ali pa bo razpustil parlament.

19. Vrste zakonov v Franciji
Popolni – Popolnoma urejajo določeno področje
Temeljni – Določajo temeljna načela
Programski – Določajo socialno in gospodarsko politiko
Organski – Podrobno urejajo posamezne ustavne ustanove
Ordonance – So uredbe vlade z zakonsko močjo

20. Zakon o upravljanju Indije
Leta 1935 so sprejeli zakon o uporavljanju Indije, kjer bi bila federalna ureditev Indije. Bil bi lasten parlament, lasten guverner. Zakon ni nikoli zaživel, ker je prej prišla druga svetovna vojna.

21. Zakon o parlamentu v VB
Zakon o parlamentu je leta 1911 spravil spodnji dom v bistveno močnejši položaj in odvzel veliko pristojnosti zgornjem domu. To se je zgodilo, ko je dvakrat zgornji dom zavrnil zakon, ki ga je izdelal spodnji dom. Zagrozil je z zakonom, ki bo vzel pravice zgornjemu domu, če ga ne bo sprejel. Zagrozil je tudi z določanjem lordov, ki bodo glasovali v prid zakona. Zakon je odpravil enakopravnost obeh domov v parlamentu.

22. Zakonodajni postopek v ZK
zakonodajni postopek – 3-5 fazni postopek
1. faza: predstavitev zakona v parlamentu, določijo kdaj se bo obravnaval, Public Laws – zakoni vlade, imajo prednost; Private Laws – zakoni lokalnih skupnosti, Private Members Laws – zakoni poslancev
1. podfaza: obravnava zakona v pristojnem odboru
2. podfaza: poročilo o zakonu
2. faza: obravnava zakona od člena do člena, dodajanje amandmajev…
3. faza: sprejem ali zavrnitev zakona

23. Zakonodajni postopek v ZRN
Zakonodajno iniciativo imajo zvezna vlada, skupina poslancev in zvezni svet. Zakone, ki jih predlaga zvezna vlada, se predložijo zveznemu svetu, ki v roku 6 tednov poda svoje pripombe na zakon. Zakone, ki jih predlaga zvezni svet, se najprej pošljejo vladi, ki v roku 6 tednov poda svoje pripombe na zakon. Zakon, ki ga predlaga skupina poslancev gre neposredno v razpravo v državni zbor. Za obravnavo zakona so predvidena tri branja. Prvo branje je namenjeno splošni utemeljitvi in predstavitvi zakona. Drugo branje se opravi po obravnavah v odborih. V tretjem branju se še enkrat obravnavajo temeljna vprašanja zakona in eventuelni spreminjevalni predlogi. Sledi zaključno glasovanje. Ko državni zbor zakon sprejme, ga pošlje zveznemu svetu, kjer ima zvezni svet pravico absolutnega veta, torej da soglasje ali pa ga zavrne. Ko zvezni svet od državnega zbora prejme izglasovan zakon, lahko v treh tednih zahteva, da se sestane poravnalni odbor, ki je paritetno sestavljen iz članov državnega zbora in članov zveznega sveta, ki niso vezani na navodila. Če poravnalni odbor predlaga spremembo zakona, mora državni zbor o njem še enkrat odločiti.

24. Zastopstvo kantonov v zvezni skupščini
Zbor kantonov šteje 46 poslancev, ki jih izvolijo kantoni. Način izvolitve določajo kantoni samostojno. Vsak voli dva poslanca. Pri treh polkantonih se voli samo po enega poslanca.. Uveljavljeno je načelo paritete. Zbor ima predsednika, ki ga voli za eno leto. Ponovna izvolitev ni dovoljena.

25. Zaupnica v Franciji
Prvi minister lahko v primeru kohabitacije v parlamentu zahteva za glasovanje zaupnice. Opira se na parlamentarno večino v v parlamentu. Vlada prav tako lahko skupaj z zakonom, ki ga predlaga v glasovanje v parlamentu glasuje za zaupnico. V primeru da je bil zakon sprejet, je izglasovana zaupnica. V nasprotnem primeru pa nezaupnica. Prvi minister ne potrebuje zaupnice za začetek delovanja svoje vlade.

26. Zaupnica vladi v ZRN
Če ni izglasovana zaupnica, kancler predlaga razpust zveznega zbora. Zaupnica, če je izglasovana le z relativno večino se kancler sam odloči ali bo predlagal razpust zveznega zbora.

27. Sistem zveznih sodišč v ZDA
Zvezna sodišča, sodijo na temelju zveznih zakonov in mednarodnih pogodb. Rešujejo spore med državami, razmerja zda do tujine in vse ostale zadeve ki so v mejah sodne oblasti. Gre se za zadeve, ki jih je treba presojati na podlagi zvezne ustave, zvezne zakonodaje in mednarognih pogodb. Na obeh ravneh je mreža prve stopnje in pritožbenih sodišč, ki pa odločajo zgolj o kršitvah prava.

28. Volitve parlamenta v ZRN
Volitve potekajo po mešanem sistemu. Polovico se jih voli po večinskem sistemu, polovico pa po proporcionalnem. Polovica se jih voli neposredno v volilnih okrajih po večinskem sistemu ( sistem relativne večine ). Polovica pa na podlagi strankarskih list po proporcionalnem sistemu. Volilec ima 2 glasova. Od skupnega števila poslancev se odštejejo poslanci, ki so jih stranke dobile v volilnih okrožjih. Voljen je neposredno na volitvah. Aktivna volilna pravica pri 18 letih. pasivna pa 21 let. Volilni prag za uvrstitev v parlament je 5%. Če stranka ne doseže tega praga za vstop v parlament se glasovi te stranke razdelijo na druge stranke. Mandatna doba je 4 leta. Uživajo poklicno in nepoklicno imuniteto. Pri volitvah pride lahko tudi do presežnih mandatov. To pomeni da je stranka dobila več direktno izvoljenih mandatov, kot bi ji pripadalo na podlagi podpore deželnim listam. Ta stranka mandate obdrži čeprav ji na podlagi po izračunu 2 glasu ne pripadajo.

29. Odgovornost ministrov v ZK
Gre se za kolektivno odgovornost ministrov, kjer celotna vlada odgovarja za svoje delo v parlamentu. Politika vsakega posameznika v vladi mora biti soglasna z vlado, čeprav ni v skladu z njim. Politično so odgovorni parlamentu za svoja dejanja in nedejanja. Poleg kolektivne nosi tudi politično odgovornost. Objektivno odgovarja za napake svojega ministrstva, neglede na njegovo krivdo. V primeru individualne odgovornosti mora odgovarjati na poslanska vprašanja.

30. Regije v Italiji

Italija je razdaljena na 20 regij. Statuti regij so bili sprejeti z ustavnimi zakoni. Njihovo oblikovanje je prišlo s precejšno zamudo. Prišla je večja pobuda za decantralizacijo Italije, vendar do reforme ni prišlo. Regije smejo sprejemati zakone. Regije uživajo visoko stopnjo avtonomije. Regije smejo z zakonom urejati vse kar ni izrecno pridržano za državo.
Regije imajo svoje predstavnike. Svoj svet in predsednika sveta.

31. Vrhovno sodišče v ZDA
Je pristojno za ustavosodno kontrolo zakonov, ki jih izdaja kongres. Prav tako lahko s sodnim tolmačenjem neformalno spreminja ustavo, če je tako potrebno za prilagajanje družbenim razmeram. Predsednika in vrhovne sodnike (članov je 9) določi predsednik države s soglasjem senata. Izvoljeni so za dosmrten mandat. Pristojnost sodišča je tudi reševanje sporov. Vrhovno sodišče je ustanovila ustava. Vrhovno sodišče prav tako odloča proti pritožbam višjih in ostalih sodišč. Pri sestavi sodnikov je treba upošetvani spolno, etično in rasno zastopanost.

32. Impeachment v ZDA
Samo kongres ima pravico vložiti obtožbo proti predsedniku in podpredsedniku ZDA, sodnikom zveznih sodišč in drugim visokim zveznim funkcionarjem. Predstavniški dom odloča o obtožbi z navadno večino glasov. O obtožbi odloča kasneje senat. Kadar senat odloča o obtožbi predsednika, mu ne sme predsedovati podpredsednik, temveč predseduje predsednik Vrhovnega sodišča. Po ustavi se vloži obtožba zaradi izdaje, podkupljivosti ali drugih hudih zločinov. Sankcija ki jo lahko doživi je razrešitev s funkcije ali prepoved opravljanja katerekoli funkcije v organih federacije.

33. Delna sprememba ustave v Švici
Delno spremembo zahteva lahko ljudstvo ali pa o tem odloča skupščina. Po ustavi sta predvideni dve obliki, splošna iniciativa in iniciativa že izdelane oblike sprememb. Ustava zahteva tudi načela enotnost oblike. Če je to načelo prekršeno lahko zvezna skupščina razglasi inciativo v celo ali delno neveljavno.

34. Lokalna samouprava v ZDA
zelo močna, razvijala se je počasi
nastane iz 2 izhodišč, se razlikuje
Cuontes (jug) – velike lokalne skupnosti, plantaže, veleposesti
Towns (sever) – bolj razdrobljeno, občine, ki se povezujejo v grofije
metropolitanska mesta – imajo poseben status, so izločene iz grofije (na primer New York z okolico)
način upravljanja – podobno kot v Angliji, vsaka država ima svoj sistem
avtonomija lokalne samouprave – odvisna od zakonodaje posamezne države v okviru katere deluje

35. Položaj kantonov v Švici
Kantoni izvršujejo naloge, ki niso prenesene na zvezo. Po ustavi so zveza in kantoni dolžni sodelovati med seboj in drug drugega podpirati pri izvrševanju nalog. Kantoni sodelujejo v skladu z ustavo pri odločanju sprejemanju odločitve zveze, posebej pri zakonodaji. Zveza kantone pravočasno obvešča o svojih namenih. Kantoni v skladu z ustavo prevzemajo zvezno pravo. Kantoni po potrebi lahko uporabljajo svoje enote za ohranitev javnega reda. Glede odnosa med zveznim pravom in pravom kantona, ima zvezno pravo prednost pred pravom kantona. Kantoni lahko izvršujejo vse pravice, razen tistih ki jih ustava določa da so v pristojnosti zveze.

36. Položaj prvega ministra
Prime Minister – najmočnejša oseba v Angliji, šef stranke, ki ima večino v parlamentu, sam imenuje ministre, ki jih predloži kraljici, za začetek delovanja vlade ni potrebna posebna zaupnica
oblikovanje vlade – ustavni običaj, kralj podeli mandat za sestavo vlade šefu stranke, ki ima večino v parlamentu
Prime Minister – mandatar, močna oseba, šef stranke, ki ima večino v parlamentu, sam sestavi vlado
funkcije Prime Ministra – vodi Cabinet, je šef vlade, šef vladajoče stranke, obvladuje položaj vlade in parlamenta, govori v imenu vlade, ne sme je kritizirat, odgovarja za stanje v ministrstvih, lahko zahteva glasovanje o zaupnici
imenovanje ministrov – mandatar sam izbere in imenuje ministre, predloži jih kraljici, ni potrebna zaupnica

37. Razmerje med predsednikom federacije in Svetom federacije
Svet federacij lahko zahteva kontrolo ustavnosti normativnih aktov predsednika ruske federacije. Vlada je odgovorna samo dumi ne pa tudi svetu federacij. Tudi svet federacij ima zakonodajno iniciativo vendar ima predsednik na vsak zakon veto. Predsednik lahko razpusti zvezno skupščino, če pride do nesoglasja.

38. Vloga predsednika ruske federacije v zakonodajnem postopku
Predsednik ima zakonodajno iniciativo in tudi zakonodajni veto. Vpliv ima tudi na zakonodajno funkcijo, saj lahko s svojimi ukazi in uredbami ureja karkoli le, da ni v neskladju z zveznimi zakoni. Na volji ima tudi zakonodajni referendum.

Uporabniški avatar
[email protected]
Prispevkov: 77
Pridružen: 05. Okt 2008 14:38
Facebook: http://www.facebook.com/profile.php?id= ... ef=profile
Kraj: Lj

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a [email protected] » 28. Jan 2009 00:09

Kopiram izpitna vprasanja:

Januar, 2009

1. Razveljavitveni referendum v Italiji
2. Razmerje med predsednikom ZDA in senatom
3. Ustavno sodisce Nemcije
Lp,
Aleksandra

tey
Prispevkov: 57
Pridružen: 03. Jan 2009 12:34

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a tey » 27. Mar 2009 22:38

A mi lahko kdo pove kaj ste imeli na marčevskem roku?

Hvala. LP

bu:)
Prispevkov: 70
Pridružen: 28. Jan 2009 22:47

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a bu:) » 28. Mar 2009 00:19

marec 2009

1. ameriška konfederacija
2. državni svet v franciji
3. politična odgovornost ministra v ZK

w4nkst4
Prispevkov: 771
Pridružen: 02. Feb 2009 11:27

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a w4nkst4 » 13. Jun 2009 10:58

junij 09

1. Odgovornost vlade v Italiji
2. Federalne enote v Rusiji
3. Primerjajte ustavnosodno kontrolo v Franciji in Nemčiji

tey
Prispevkov: 57
Pridružen: 03. Jan 2009 12:34

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a tey » 02. Jul 2009 11:49

Izpit 2.7.2009

1. Ustavnosodna kontrola v Švici
2. Volilni sistem parlamenta v Združenem kraljestvu
3. Razmerje med zveznim predsednikom in dumo v Ruski federaciji

Uporabniški avatar
Fleurette
Prispevkov: 951
Pridružen: 05. Dec 2008 14:17

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a Fleurette » 28. Sep 2009 11:01

Izpit 21.9.2009

1. Parlamentarne volitve v ZRN
2. Veto predsednika ZDA
3. Položaj Škotske v ZK

Uporabniški avatar
FilthyDiesel
Prispevkov: 132
Pridružen: 22. Nov 2008 19:10
Kraj: Ljubljana

Re: Zapiski & vprašanja

Odgovor Napisal/-a FilthyDiesel » 13. Okt 2009 14:52

Izpit 13.10.2009

1. Pristojnosti državnega sveta v Franciji
2. Volitve predsednika republike v Italiji
3. Vrste zakonov v Združenem Kraljestvu

Odgovori

Vrni se na