Uvod v pravoznanstvo

[jezerc]

A mogoče kdo lahko pove katere so ble pri 2. nalogi pravne vrednote al neki tazga?

[lunca_]

ja če sploh kdo ve,ker sem iskala odogovor,pa ga nisem nekjer našla .

[tinggi]

a mate ostali tut podobne odgovore k KANA?

js mam recimo drgač...
2. posamično in konkretno p.p.

4. da, na podlagi argumentum a simili ad simile- analogija intra legem

[kenzooki]

mene pa zanima, kolk je ustni izpit važen. Gre se namreč za to, da na splošno uvp ne znam, ampak sem imela srečo in je bilo na izpitu samo tisto kar sem dejansko znala... Recimo da pišem 8, pa na ustnem nimam pojma, dobim potem 7?

[lunca_]

jaz mam načeloma iste odogovore kot kana...Če so pa pravilni pa ne vem. Drugače pa so menda ustni kar pomembni. Če nič ne znaš te ne spusti tudi če pišeš prej 8 ali več. (je pa veliko odvisno od tega koga imaš na ustnih, npr. pri Novaku je res treba nekaj znat)

[deVineTTe]

js mam tut iste odgovore kot kana, edino pri 2. vprašanju se najina odgovora razlikujeta...na ustnih je pa treba znat kej povedat-->sej maš čez vikend še dovolj časa da si še 1x vse prebereš js se morm dobr naučit še zadnjih 10 strani

[KANA]

Pri drugem sem jaz utemeljila pravno pravilo posamično zato, ker je pravni subjekt individualiziran (varuh), abstraktno pa zato, ker je dejanski stan tipsko (abstraktno) opredeljen. Konkretiziran pa še ni, da bi bil lahko kontretno pravno pravilo. Konkretno bi bilo v primeru, če bi pisalo, da varuh ne more odločati o zadevi, ki jo je vložil npr. gospod Novak.
To je pač samo moje mnenje, lahko pa se tudi motim.

Pri tretjem sem jaz napisala, da se s tem varuje načelo zakonitosti in pravne varnosti ?!?

[*bini*]

jst bi na to 2. vprašanje odgovorila tkole :

Pravilo je splošno in abstraktno.
Splošno zato ker naslovljenec še ni indivdualiziran , abstraktno pa zato k je vnaprej predvideno kako naj se pravni subjekti ravnajo v določeni situaciji.
Pravni vrednoti sta pa , splošnost omogoča da so enako in nepristransko obravnavani vsi tisti, ki so uvrščeni v isto skupino pravnih subjekotv ( enakost pres zakonom )
abstraktnost pa nudi pravno varnost

[kenzooki]

jaz sem napisala isto kot bini., zdaj je pa 2:2 :p

[Dexter]

Najbrž je bil 24. člen Zakona o varuhu človekovih pravic:
Varuh ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti.

Takšnega pravnega pravila na vajah nismo imeli, smo pa imeli sledečega, ki mu je dokaj podoben (111. člen Ustave RS):
Predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.

Podobnost je seveda v tem, da je v Sloveniji samo en varuh človekovih pravic in samo en predsednik republike.

Za ta primer je Novak rekel, da je to SPLOŠNO pravno pravilo, ker je zakon pisan za kateregakoli predsednika, ki bo kdaj izvoljen na to funkcijo. Rekel pa je še, da je to pač nižja stopnja splošnosti kot če bi pisalo npr.: 'vsakdo lahko po posvetovanju z vodji poslanskih skupin ...'

Posamično pravno pravilo je npr. sodba, ki se izreče točno določeni osebi, sklep vlade, če se nanaša na točno določeno osebo, najbrž tudi kakšen pomilostitveni akt predsednika republike, res zelo redko pa se kaj posamičnega najde v zakonu ali ustavi. Izjema je npr. 333. člen Ustave SFRJ iz leta 1974, ki govori o Josipu Brozu Titu in ga postavlja za predsednika republike brez omejitve trajanja mandata.

Izhajajoč iz rešitve, ki jih je za prvi odstavek 111. člena Ustave RS na vajah povedal docent dr. Aleš Novak, ter velike podobnosti tega člena s 24. členom Zakona o varuhu človekovih pravic, in iz običajne prakse, da se pravna pravila iz zakonov in ustav največkrat nanašajo na nedoločeno število naslovljencev in nedoločeno število dejanskih stanov, sprejemam, da je 24. člen Zakona o varuhu človekovih pravic abstraktno in splošno pravno pravilo.

[lunca_]

najbrž imaš prav

[*flower*]

jst mam tud načeloma isto kot kana, razen pri zadnjem sem dala argument a simili ad simile. me je pa ful strah če pridem na ustnga kaj se bo zgodil, ker sem se šla tja samo podpisat in nism pričakovala da mi bo šlo tok dobr....zdej se morm pa do pondelka za usak slučaj vse naučit. a ma kdo kakšen pametn nasvet kako bi blo najbolš pa najhitrejš?

[tinggi]

4. naloga (ni glih dobesedno):
''Če nekdo, ki je v zakonski zvezi sklene novo zakonsko zvezo, se kaznuje z denarno kaznijo ali 1 letom zapora'' ali je potrebno enako kazensko preganjati tudi tistega, ki je v izvenzakonski zvezi in sklene novo izvenzakonsko zvezo in utemelji z argumentom...?

js in flower sva se zanesla na argument a simili ad simile KANA pa še ene par drugih pa na contrario...in zdj me zanima če ma kdo kkšne izkušnje s tem uprašanjem al je pa zaslediu to kje,tko k Dexter prejšnga? čeprou pol k sm gledu po učbeniku se mi je zdel bl logičn argument contrario za ta primer ampk ne vem zakaj na izpitu nism tko pomislu

...torej ve kdo?

[*bini*]

Pomoje da je prov a contrario, ker je pač to zlo podobn primer kt s služenjem vojaškega roka, pač piše da moški ga morjo služit, ampak mi iz tega pol ne sklepamo da morjo ženske tut a ne. Tle je pa isto pač piše za zakonsko zvezo in potem to za izvezzakonsko zvezo ne velja isto, ker ce bi bil simile ad simile praviln odgovor bi mogl bit med tema dvema primeroma, se prav med zakonsko pa izvenzakonsko zvezo, neka podobnost pa je ubistvu ni. poleg tega se simile ad simile sploh ne more uporablat v kazenskem pravu, ker vela načelo nullum crime sine lege certa - pač da more že zakon točno določt kaznivo dejanje in njegove sestavine.

[lunca_]

Jaz mislim da je prav Argumentum a contrario saj si primera nista v bistvenem podobna (verjetno zakonska zveza),kar je kot pogoj za argumentum a simili ad simile.

Drgače pa glede tiste naloge splošno/abstraktno/posamično/konkretno.... V uč piše pri posamičnem in konkretnem pravilu da gre za individualizacijo v primerih ko nastopamo npr. kot kupci kot nosilci temeljnih človekovih pravic, kot vozniki, kot davčni zavezanci, kot državni uslužbenci... Če je res da gre pri varuhu za slošno,ker naj bi se nanašalo na vsakega ki bo kdaj varuh(kot ste napisli pri predsedniku) potem pa tako nikoli ne moremo vedeti kaj točno je prav, meni se npr. 'vozniki' zdijo veliko bolj splošen pojem kot pa varuh čp. saj se ta pojem lahko nanaša na vse voznike (koles,motorjev,avtomobilov itd..?). A kdo ve kako potem to lahko zanesljivo določimo?

[jezerc]

jst pa glede 4 naloge mislm da je argument podobnosti(simili), ker sta izvenzakonska skupnost pa zakonska zveza izenačeni, ker se ravno tako deli premoženje izvenzakoncev kot zakoncev ki sta ga skupaj ustvarila,...

[lilly]

jaz sem tudi tak odgovor dala, kot jezerec in še nekateri...samo dvomim, da je pravilen.

[tinggi]

zakonski primer k smo ga mel ne vseubje oznake kot so:
-ali kako drugače
-zlasti
-na drug način
-na drug nedovoljen način
k te oznake so značilne za a simili ad simile-analogio intra legem

zato se mi use bolj zdi da to ni prou,če bi na to pomislu na izpitu bi tut js zihr pol napisu da ge za argumentum a contrario

en je napisu da a simili ad simile se ne more uporabljat v kazenskm pravu...kolega maš prou sam analogia intra legem je izjema
tko da se lahko uporab v kazenskm pravu

[Dexter]

lunca_, najprej se ti opravičujem, ker sem te s svojim sporočilom spravil v slabo voljo! To seveda ni bil moj namen!

A kdo ve kako potem to lahko zanesljivo določimo?

Ker pa sočustvujem s tabo, moram potrditi, da je pri nekaterih primerih kar težko določiti kdaj je neko pravno pravilo splošno, abstraktno, posamično in konkretno.

Glede splošnosti oziroma posamičnosti je imel Novak namreč napisano sledeče:
-splošno p.p.: nedoločen krog naslovljencev
-posamično p.p.: nanaša na določen ali določljiv krog naslovljencev

Seveda bi ob tem marsikdo rekel, da če je v pravnem pravilu omenjena varuhinja, da je to določljiv krog naslovljencev, ker vsak ve kdo je varuhinja, ampak ob reševanju posameznih primerov se je izkazalo, da temu ni tako. Očitno je treba na definicijo splošnega in posamičnega pravnega pravila gledati iz oči osebe, ki ne pozna nobenega človeka v državi in mu določen oziroma določljiv krog naslovljencev pomeni samo takrat, ko je v pravnem pravilu z imenom izražena pravna ali fizična oseba.

Torej, če bi bilo v tem členu zakona napisano: "Zdenka Čebašek - Travnik ne obravnava zadev, o katerih tečejo sodni ali drugi pravni postopki, razen če gre za neupravičeno zavlačevanje postopka ali za očitno zlorabo oblasti.", potem bi to bilo posamično pravno pravilo, ker pa je pisalo, Varuh človekovih pravic, je to iz oči nekoga, ki ne pozna nobenega človeka v državi, to nedoločen krog naslovljencev.

Če posplošim in prispevam svojo nestrokovno definicijo, kdaj je neko pravno pravilo splošno, posamično, konkretno in abstraktno, bi rekel sledeče:
-posamično p.p.: v pravnem pravilu je z imenom izražena ena ali več pravnih ali fizičnih oseb: Elan d.d., Republika Slovenija, Barack Obama, A.A. (največkrat jih najdemo v sklepih vlade, sklep o imenovanjih na sodnikov, pomilostitve predsednika republike, razne pogodbe)
-splošno p.p.: vse kar ni posamično p.p. in se ga z vidika nekoga, ki ne pozna nobenega človeka v Sloveniji, ne da določiti: podjetje, vsakdo, zaporniki, predsednik republike, pogodbenik (največkrat najdemo v zakonih in ustavah; v pogodbah, obtožnicah, sodbah in podobno pa skoraj nikoli (ne vem kakšna bi bila sodba, ki bi se glasila na nedoločljiv krog naslovljencev))

-abstraktno p.p.: v pravnem pravilu je izražen dejanski stan, ki velja za nedoločeno število le teh (kdor ukrade premično stvar, vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti - pojavlja se v skoraj vseh zakonih in ustavah; razen če je v zakonu ali ustavi opisan točno določen dogodek, ki se je enkrat resnično zgodil)
-konkretno p.p.: v pravnem pravilu je izražen nek zgodovinski in jasno določen dejanski stan (A.A. je ukradel 2. 2. 2002 pol milijarde evrov, širše območje RS je junija 1994 prizadela poplava - ponavadi v individualnih aktih, v zakonih samo, če je opisan točno določen dogodek, ki se je enkrat resnično zgodil)

[keki]

V tem primeru, ki je bil na izpitu nikakor ne more biti argument sklepanja po podobnosti, niti analogija intra legem ne. Stvar se nanaša na kaznivo dejanje sklenitve še ene zakonske zveze in nikakor ne na to kot je nekdo omenil, da tudi če živiš v izvenzakonski se vse deli na dvoje ali nekaj podobnega. To nima s tem zveze. Če ne smeš sklenit dveh zakonskih zvez to ne pomeni da ne smeš imeti dveh ljubic, tako to nikakor ni sklepanje po podobnosti. Izvenzakonska in zakonska zveza sta že v samem kazenskopravnem zakoniku posebej urejeni tudi za primer delitve stvari.

[lunca_]

Dexter hvala za pojasnilo

[kenzooki]

jooooj zakaj mora biti ustni obvezen

[bu:)]

se strinjam!! mene v bistvu še bl skrbi to, da bom (če bom) lih na meji. torej bom na ustnem mogla kr fajn vedet use. to pa je skoraj nemogoče. sicer pa bomo vidl jutr
vso srečo usem...

[deVineTTe]

joj, js sm že čist živčnaaa a ti na ustnih profesorji kej pomagajo (če slučajno ne veš točno kako odgovort, oz. se mi mal "zatakne) al te neusmiljeno gledajo kako se mučiš?

kok časa približno ste porabil da ste se dobr naučil še poglede na naravo prava?tole me namreč še čaka

[kenzooki]

no, za vas ne vem, ampak jaz sem padla. sem pisala 2.5 točk, kar me je ful ful presenetlo. Ni mi uspelo pogruntat načina ocenjevanja. Napisano je bilo večinsko res to kar so hoteli, pol pa kar neki rdeče podčrtano, skratka čudno.. nevem no. Priznam, da nisem povedala čisto čisto vsega kar bi morala, ampak mislim, da bi to, kar sem napisala moralo biti vsaj za 6-7. Kot sem jaz videla teste, je folk ful slabo pisal, večinoma je bilo vse pod 5 točk, samo ene par 6 in 7. ob 9ih sta zunaj stala 2 ki sta naredila. 2 od cele predavalnice. Pa kdo je to popravljal no...