Uvod v pravoznanstvo

[computer11]

Mene pa zanima, če kdo ve, kako pomembna je snov v skripti s 163 stranmi na straneh 132 - 163? Snov obsega naslednja poglavja: Sistemizacija prava, Pogledi na naravo prava, Vrste in metode pravnih znanosti. Sam na teh predavanjih nisem bil, zato ne vem, kakšen poudarek je dal profesor tej snovi. Lep pozdrav in hvala za odgovor!

[keki]

Osebno bi ti predlagala da si glede teh tem pregledaš stara vprašanja ki so že bila na izpitu in bo to več kot dovolj. Sem ter tja se res pojavi kakšno vprašanje ampak niso to pomembnejše teme, ki bi bile na vsakem izpitu.

[Dexter]

Mene pa zanima, če kdo ve, kako pomembna je snov v skripti s 163 stranmi na straneh 132 - 163? Snov obsega naslednja poglavja: Sistemizacija prava, Pogledi na naravo prava, Vrste in metode pravnih znanosti. Sam na teh predavanjih nisem bil, zato ne vem, kakšen poudarek je dal profesor tej snovi. Lep pozdrav in hvala za odgovor!

Iz Sistematizacije prava so sledeča vprašanja:
-Kaj je pravna panoga, temeljna področja
-Javno in zasebno pravo (razlika, merilo razločevanja, katere panoge spadajo, temeljne lastnosti)
-Družinsko pravo (zasebno ali javno, utemelji)
-Formalno in materialno pravo (delitev)

Iz Pogledov na naravno pravo sledeča:
-Naravno in pozitivno pravo (temeljno izhodišče)
-Naravnopravne teorije (skupna stališča teorij, primerjaj s pravnim pozitivizmom)
-Zakonski pozitivizem (opiši)
-Radbruch (značilnosti)

Iz Vrst in metod pravnih znanosti pa je bila do sedaj samo razlika med dogmatično in aksiološko metodo.

[*bini*]

Glede poglavja Pogledi na naravo pravo predlagam, da si kr celga pogledas. Ker tut že v izpitih je bla npr. hartova analitična teorija in tut na ustnih to sprašujejo, npr. novak je eno uprašal sholastično pojmovanje prava pa sintetično pojmovanje prava. tko da ti priporočam da si usaj prebereš če že ne druzga. mogoče edino lohk spusit marksistično teorija prava, tega nikol ne bo u izpitu,na ustnem pa ponavad tut kj tazga ne sprasujejo oz. sprasujejo za visje ocene.
Aja pa jst sm bla npr. pr Cerarju uprasana zgodovinsko šolo.

Bi rekla, da je to poglavje o naravnem pravu kar pomembno

[era]

v temi varstvo pravnega razmerja, pr podnaslovu zbiranje procesnega gradiva..a tu mormo vedet vsa ta načela? jih je ogromno

[*sončna*]

vrjetn ni glih treba useh vedet, ker tud na predavanjih jih praktično nismo omenjal

[era]

hvala *sončna*

kaj pa naslov utemeljitev razlagalne odločitve in nekateri teoretični pogledi na razlago normativnih pr. aktov? namreč v skripti država so, v tisti tadaljši 164strani pa tega ni

[digi-smeh]

a je danes zadnji dan za odjavo al je še jutri možnost?

[zac]

v sredo je predvideno ponavljanje z novakom..kak pa to zgleda? a se sploh splača?

[*sončna*]

zgleda pač tko, da ljudje sprašujejo (drgač ns je blo takrt maja max 20), novak pa odgovarja če maš kkšno uprašanje, je pomoje čist fajn, k ti pol razloži... sicr ni blo glih kej povedan, kar bi blo pol v izpitu, sam kaj jst vem, mogoče bo pa zdej bl koristno

[Fleurette]

kko poteka razdeljevanje izpitou? tko kokr pr socilogiji da greš k profesorju al tko k pr ustavi al pa ekn k množično kličejo notr?

[cofko cof]

Razglasitve so v seminarjih. Gre ena grupa ljudi not (prej na netu objavju od katere do katere šrke kdaj) pride tist profesor ki te ma na ustnem in prebere seznam kdo ma ustni. Novak pove še pike zraven in je to to.

[SHaMa]

A mi lahko kdo prosim razloži popolno pravno analogijo?
Lp

[Random]

Pravna analogija je lahko delna (analogia partialis) ali popolna (analogia totalis).

Pravna analogija je razpeta med:
* določeno pravno (npr. zaonsko pravilo), ki ga posplošimo in uporabimo tudi za družbena razmerja druge vrste, če se vrednostno ujemajo z neposredno urejenim razmerjem (npr. določbe o ugotavljanju očetovstva se uporabljajo tudi pri ugotavljanju materinstva),
* prek tega, da na temnelju več pravnih pravil oblikujemo rpavno načelo, s pomočjo katerega ustvarimo splošno in abstraktno rpavno pravilo in z njim zapolnimo pravno praznino,
* do tega, da izhajamo iz samih pravnih načel, ki so v formalnih pravnih virih že oblikovana (npr. iz ustavnih načel) ali
* kar iz "duha" celotnega pravnega sistema in potem na tem temelju vsebinsko določimo pravno neurejeni primer.

V tem zadnjem primeru gre za popolno analogijo, ki ni več sklepanje po podobnosti v pravem pomenu te besede, ker gre že "za iskanje norme ob razlagi določb, s katerimi se izražajo splošna pravna načela v določenem pravnem sistemu".

primer za popolno analogijo je prepoved zlorabe pravice: za pojem zlorabe rpavice zadošča, da gre za nepravilno izvrševanje pravice, ki nasprotuje njenemu cilje, ne da bi bilo potrebno, da izvrševalec ravna z namenom drugemu škodovati.

[SHaMa]

Hvala

[Random]

A ti je sploh kej pomagal?

[Fleurette]

se splača tukej it prvič k greš "sam pogledat" al tle tud kej gledajo kokrat si že pisu

[SHaMa]

ja malo bolj jasno mi je pa že

[MCKvadrat]

A lahko kdo, ki je bil dans na tem ponavljanju s tutorji, pove kako je bilo in če je bilo kaj bistvenega oz. poudarjenega?

Zanima me, če se naj sekiram, da sem zamudu =)

[Random]

Kolk časa se piše izpit? 45 minut?

[Lojscela]

Mene pa zanima kej pomeni pravna diskontinuiteta in pravna kontinuiteta. Vem da sta bla prva v SFRJ 1945 druga pa 1991 v RS sam kaj pojma pomenita? Kako bi to razložili?

[martina]

A lahko kdo odgovori na ti dve vprašanji prosim? Hvala že vnaprej.

1. Razlika med aksiološko in dogmatično metodo.
2. Državna organizacija v širšem in ožjem pomenu in zakaj je ta delitev pomembna?

[Lojscela]

A lahko kdo odgovori na ti dve vprašanji prosim? Hvala že vnaprej.

1. Razlika med aksiološko in dogmatično metodo.
2. Državna organizacija v širšem in ožjem pomenu in zakaj je ta delitev pomembna?

NA kratko:

Dogmatična metoda proučuje pravo kot normativni pojav. Izvaja načelo normativnega pripisovanja, če nastopi TA in TA dejanski stan nastopi TA in TA posledica. Predmet preučevanja je predvsem vsebina pravne norme s pomočjo jezikovne, logične in sistematične razlage.


Aksiološka metoda predstavlja izhodišče vrednotenja in opredeljevanja prava išče vrednostno merilo. Proučuje kakšno pravo si želimo in kakšno ne in kaj želimo spremeniti.
Aksiologija=vrednotenje


Državna organizacija v širšem pomenu predstavlja prebivalstvo nad določenim ozemljem nad katerim se razprostira državna oblast. Torej je sestavljena iz prebivalstva, ljudi , državne oblasti.
Državna organizacija v ožjem pomenu besede pa predstavlja državno oblast, ki je najvišja oblast v državi in ima monopol nad sredstvi fizičnega priseljevanja. Ima personalno in teritorialno razsežnost. Teritorialna pomeni da se razprostira nad vsemi subjekti ki se nahajajo na njenem ozemlju. Personalna pa , da izvaja svojo oblast nad državljani neglede na to kje so.

Zakaj pa je pomembna pa niam pojma. Mogoc za to kej se pravna teorija ukvarja samo z državo v ožjem pomenu in ne v širšem :S

[gašper]

Mene pa zanima kej pomeni pravna diskontinuiteta in pravna kontinuiteta. Vem da sta bla prva v SFRJ 1945 druga pa 1991 v RS sam kaj pojma pomenita? Kako bi to razložili?

kontinuiteta pomen, da še naprej veljajo akti, ki so veljal v prejšnji ureditvi, dokler se ne sprejmejo novi (poleg tega se mi zdi, da ne smejo nasprotovat načelom pravnega reda države). se prau: u Slo so po letu 1991 veljal zakoniki SFRJ, dokler nismo sprejel novih svojih...

diskontinuiteta pa pomen, da se prekine vez s prejšnjim pravni redom, to pomen, da prejšnje pravo ne velja več. v Jugoslaviji je blo to leta 1945, kjer so prepovedal uporabo aktov okupatorjev oz. aktov, ki so veljal 6.4.1941... je pa res, da če določeno področje ni blo urejeno in stari akti niso nasprotoval novmu režimu so še vedno lahko uporabljal stare (tako je u praksi ODZ pri nas veljal še lep čas...)

to je to (prbližno)... sem že mau pozabu...

[martina]

Razlika med pogodbeno teorijo o državi in Platonovim razumevanjem, katera je bolj demokratična?